Že lani je ministrstvo za zdravje določilo dopustne čakalne dobe glede na nujnost. V primeru "rednih" posegov in pregledov naj bi te znašale največ pol leta, izjema pa bi bilo leto čakanja na ortopedske posege in 18 mesecev na ortodontske posege. Marušič pričakuje, da bi lahko ta merila dosegli do 2012. Ob je bil tem kritičen do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bi bi bil lahko po njegovi oceni "bolj prodoren" pri krajšanju čakalnih dob. Nekateri razširjeni strokovni kolegiji so medtem že zarisali tudi dopustne čakalne dobe za ožja področja. Pediatri so na primer določili, da otroci na pregled ali poseg ne bi smeli čakati več kot en mesec.
V zakonu o pacientovih pravicah so natančneje opredelili tudi pravico do drugega mnenja, ki je zaradi nedorečenosti pacienti doslej pogosto niso mogli uveljaviti. Rok za drugo mnenje bo odvisen od nujnosti posameznega primera, v vsakem primeru pa ga bo treba pripraviti v 15 dneh po vloženi zahtevi. Doslej se je zatikalo tudi pri financiranju drugega mnenja, po novem pa je določeno, da ga plača zdravstvena blagajna, pacient pa to pravico uveljavlja na podlagi napotnice.
Slovenija v prihodnje ne bo več dograjevala starih, ampak bo gradila nove bolnišnice. V prihodnjih letih naj bi tako zgradili pet do sedem novih stavb splošnih bolnišnic. To bi po oceni ministrstva za zdravje stalo okoli 350 milijonov evrov. Stare regionalne bolnišnice bi namenili za negovalne bolnišnice, paliativno oskrbo, domove za starejše ali študij, je pojasnil Marušič. Zakaj gradnja novih? "V preteklosti se je veliko sredstev porabilo za dozidave, prezidave in rekonstrukcije obstoječih objektov. Narediti je treba korak naprej in predlagati boljšo dolgotrajno rešitev - racionalno, sodobno in energetsko učinkovito gradnjo z minimalnimi sredstvi," je dejal vodja sektorja za investicije na ministrstvu za zdravje Tadej Štular.
