Rezultati javnomnenjskih raziskav namreč napovedujejo nizko udeležbo in tesen izid. Uradna referendumska kampanja o zakonu o RTVS se je začela 12. novembra, vendar do danes še ni postregla s presežki. Je pa Mirovni inštitut (MI) pridobil mnenja mednarodnih strokovnjakov o novem zakonu. Ti večinoma zakon hvalijo, vendar je iz gradiva, ki ga je objavil MI, mogoče razbrati tudi močne kritike. Michael A. Wagner s pravnega oddelka Evropske radiodifuzne zveze (EBU) pravi, da "zakon posodablja pravni okvir za javno radiotelevizijo v Sloveniji" in da "zagotavlja bolj stabilno in varno podlago za javno financiranje, boljšo preglednost pri uporabi RTV-prispevka ter krepi vlogo civilne družbe v vodstvenih strukturah RTV Slovenija".
Imenovanje po politični liniji
Direktor kanadskega Centra za pravo in demokracijo Toby Mendel je kritičen do ureditve vodenja RTVS, saj po njegovem ne ponuja ustrezne zaščite pred političnim vmešavanjem, ker državni zbor in vlada imenujeta večino članov nadzornega sveta. "Če vlada obvladuje državni zbor, ji to dejansko omogoča nadzor nad nadzornim svetom, kar je v nasprotju z mednarodnimi in evropskimi standardi," pravi Mendel. Meni še, da trije organi, predvideni za vodenje RTV Slovenija - uprava, svet in nadzorni svet - "pomenijo nepotrebno kompleksnost". Problematično se mu zdi, da je svet neodvisen in predstavniški, nadzorni svet pa obvladujejo člani, imenovani po politični liniji. "Nadzorna struktura bo verjetno povzročala napetosti in konflikte v RTV Slovenija, poleg tega pa bo še oslabila njeno neodvisnost," pravi Mendel in dodaja, da bi morala RTVS voditi ena oseba, "ki deluje kot glavni izvršni nosilec odločanja".
"Svet nima veliko pristojnosti"
Tudi Karol Jakubowicz, eden največjih strokovnjakov za medije v Evropi, opozarja, da "zakon ustvarja zelo kompleksen sistem vodenja in nadzora z oblikovanjem številnih teles, katerih pristojnosti se med seboj prekrivajo, s čimer nastaja možnost medsebojne blokade". Po njegovem bi bilo mogoče nadzorni svet opisati kot dejanski upravni odbor s pooblastili za vodenje in sprejemanje odločitev, ki celo presegajo pooblastila uprave. Tri izmed sedmih članov NS pa lahko imenuje vladna koalicija v DZ in enega vlada, spominja Jakubowicz. "Ta ureditev je priložnost za neposreden politični nadzor nad RTV Slovenija." Opozarja še, da "svet nima veliko dejanskih pristojnosti, čeprav je edini dejanski predstavnik družbe v RTVS".
Odločitev o zagotavljanju programov v okviru RTV Slovenija tudi za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije je poljski strokovnjak pohvalil, saj bo "prispevala k dvojnem namenu: zadovoljevanju kulturnih potreb različnih manjšin in spodbujanju njihove integracije v slovensko družbo." Mendel meni, da je takšna rešitev "primerna" in "je to bržkone obveznost Slovenije, ki jo od nje zahteva mednarodno pravo". Oba strokovnjaka pri tem omenjata konvencije Sveta Evrope o pravicah manjšin.
Predsednik države naklonjen novemu zakonu
V petek je novi zakon o RTVS prvič komentiral tudi predsednik države Danilo Türk. Ob pripombi, da so naknadni zakonodajni referendumi problematični, ker "imajo za cilj odpraviti nekaj, kar je rezultat skrbnega dela, resnega prizadevanja za izboljšanje", je dejal, da je treba dati zakonu priložnost. "Njegovo sprejetje kaže na to, da je bila določena sprememba potrebna. Verjamem, da je zakon posledica iskrenega in resnega napora dati temu področju boljšo organizacijo in boljši status," je povedal novinarjem. "Naša radio in televizija kot javna radiotelevizija ne izražata dovolj dobro bogastva in možnosti življenja v Sloveniji. Preveč je pesimizma, premalo sinteze, premalo sposobnosti dati izraz civilni družbi, umetniški ustvarjalnosti. In vse to je seveda povezano tudi s statusom in z organizacijo." V predreferendumsko debato se je tudi tokrat - kot že pri referendumu o zakonu o RTV pred petimi leti - vključila Cerkev. Komisija za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci je opozorila, da zmanjševanje števila predstavnikov verskih skupnosti v (programskem) svetu RTVS z dveh na enega pomeni zmanjševanje demokratičnih pravic, zato je vernike različnih veroizpovedi in hkrati vse volilce pozvala k glasovanju proti. Kot je znano, sta pred petimi leti zdajšnji ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres in mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger pozvala volilce, naj podprejo sedanji, Grimsov zakon.
