V Dnevniku smo namreč pred dobrim tednom razkrili, da je Zobec-Hrastarjeva odstopila zaradi nesprejemljivega vmešavanja šefice tožilstva Barbare Brezigar v konkretne preiskave, tudi v zadevo Baričevič. Zobec-Hrastarjeva je o svojem odstopu 19. februarja napisala posebno izjavo, ki jo je posredovala Brezigarjevi in vodji posebne tožilske skupine Blanki Žgajnar.
Posredovala dvakrat?
V tem pismu je zapisala, da je Barbara Brezigar brez njene vednosti 12. februarja 2010 in 17. februarja 2010 po telefonu klicala policista specializiranega oddelka (nadrejena mu je bila Zobec-Hrastarjeva) in mu v zadevi Baričevič dajala navodila tako glede preiskovanja kot tudi glede katerih sumov kaznivih dejanj naj preiskuje (preiskava je bila usmerjena proti vodstvu policije), od njega pa je zahtevala tudi sprotno obveščanje o poteku preiskave. Po naših podatkih naj bi bil omenjeni policist Anton Šoštarič, ki je menda o teh telefonskih klicih Brezigarjeve naredil tudi uradni zaznamek. Ne tožilka Zobec-Hrastarjeva ne Šoštarič nista želela odgovarjati na naša vprašanja, češ da za to nimata pooblastil.
Navedbe Zobec-Hrastarjeve v njeni odstopni izjavi so hudi očitki generalni tožilki Brezigarjevi. Po tožilski zakonodaji so tožilci samostojni pri vodenju zadev, ki jih imajo v delu, v njihovo delo se torej ne sme nihče vmešavati. Zakon o državnem tožilstvu tudi izrecno določa, da so tožilci specializiranega oddelka (v tem primeru Zobec-Hrastarjeva) pristojni za pregon kaznivih dejanj v policiji in za usmerjanje policistov specializiranega oddelka in policije glede odkrivanja in preiskovanja teh kaznivih dejanj. Zakon ne daje prav nobene posebne pristojnosti generalnemu državnemu tožilcu, torej Barbari Brezigar - niti glede usmerjanja konkretne zadeve niti glede informiranja o njej. O tem smo vprašali zaslužnega profesorja kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti dr. Ljuba Bavcona, ki o posegu nadrejenega tožilca v preiskavo, ki jo vodi drugi tožilec, pravi: "Po mojem mnenju to ni dopustno. Treba je ravnati po pravilih, ki veljajo za prevzem zadeve s strani višjega tožilca. To pa pomeni, da višji tožilec izda odločbo o prevzemu in jo obrazloži. Tožilstvo je bilo nekoč hierarhična institucija in višji tožilec je vselej lahko zadevo prevzel. Zdaj pa je organizacija tožilstva drugačna in vzpostavljena je horizontalna ureditev, ki je samo v izjemnih primerih vertikalna in takrat je to treba obrazložiti. To je varovanje pristojnosti posameznih tožilcev pred političnimi vplivi."
Zalar bo pisal Pahorju
Glede na zadnja dogajanja se bo očitno začel boj za interpretacijo, kaj se je Brezigarjeva pogovarjala s policistom specializiranega oddelka. Medtem ko Zobec-Hrastarjeva v odstopni izjavi pravi, da mu je Brezigarjeva dajala navodila brez njene vednosti, pa so nam včeraj z vrhovnega tožilstva sporočili, da je takšna trditev napačna. Spopad se zato že seli na politično raven. Brezigarjeva se je tako včeraj na lastno pobudo ("zaradi zaščite neodvisnosti tožilstva") sestala s premierjem Borutom Pahorjem, ki jo je zaprosil, naj pripravi pisna pojasnila. Pravosodni minister Aleš Zalar pa nam je povedal, da bo tudi sam pripravil informacijo za predsednika vlade. "Danes sem bil od predsednika vlade obveščen, da pisma Zobec-Hrastarjeve Brezigarjeva ni izročila in da ničesar ne bo pojasnjevala. Zato bom predsednika vlade obvestil o ugotovitvah in posledicah odstopa Zobec-Hrastarjeve samo na podlagi informacij, ki smo jih na ministrstvu doslej prejeli od nje," pravi Zalar.
Neuradne informacije s tožilstva so že pred dvema tednoma govorile, da Zobec-Hrastarjeva, ki je tudi vodja preiskave v zadevi Patria, pritiske le še stežka prenaša. Če bi res odstopila kot tožilka, bi imelo to hude posledice za zaključek preiskave Patria.
