Bojkot je vseeno pomenil resen pretres v pogajanjih na podnebni konferenci v Koebenhavnu, kjer naj bi do petka pogodbenice Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) dorekle dogovor, ki naj bi vodil h globalnemu sporazumu o boju proti klimatskim spremembam. Ta naj bi po letu 2012 nasledil obstoječi Kjotski protokol.
K bojkotu so pozvale afriške države, pri tem pa jih je podprla tudi skupina držav v razvoju G77.
Od predsednice podnebne konference, nekdanje danske ministrice za okolje in najverjetnejše bodoče evropske komisarke za podnebne spremembe Connie Hedegaard so zahtevale, naj cilje industrijskih držav za zmanjšanje emisij ponovno uvrsti v ospredje pogajanj, in sicer preden se pogajanja strnejo.
Države v razvoju so obenem zahtevale, naj bo predmet pogajanj še naprej novo sedemletno ciljno obdobje Kjotskega protokola. Vztrajajo namreč, da naj bi cilje do leta 2020 vključili v novo sedemletno ciljno obdobje protokola, ki bi trajalo od 2013 do 2020. Cilje ZDA, ki Kjotskega protokola niso ratificirale, in ukrepe držav v razvoju pa bi vključili v poseben dodatek UNFCCC.
Nekatere razvite države, še posebej ZDA, se medtem bolj ogrevajo za nov sporazum, ki bi k ukrepanju v čim večji meri zavezal tudi države v razvoju. Predvsem ZDA namreč menijo, da določila Kjotskega protokola ne predstavljajo pravičnega sporazuma, ki ga svet potrebuje. Podobnega mnenja so tudi na Japonskem in v Avstraliji, kjer si želijo predvsem jasnih zavez ZDA in najpomembnejših držav v razvoju.
Ko so dobile ustrezna zagotovila, so se afriške države vrnile za pogajalsko mizo, poroča AFP.
Razumevanje za afriške zahteve je izrazil tudi glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer, ki je obenem pojasnil, da podaljšanje Kjotskega protokola ni zgolj želja afriških držav, ampak kar večine sodelujočih držav. Afriške države so poudarjale, da so med tistimi, ki bodo zaradi podnebnih sprememb utrpele največje posledice, zato vztrajajo na zavezujočem Kjotskem protokolu, v katerega bi se s svojimi zavezami vključile tudi ZDA.
Po poročanju neimenovanih virov pa so prvo okroglo mizo 50 okoljskih ministrov danes zaznamovala vnovična nesoglasja med ZDA in Kitajsko. Gospodarsko tretja najmočnejša država na svetu namreč vztraja, da morajo zgodovinsko breme za emisije prevzeti razvite države, medtem ko je sama sprejeti zgolj prostovoljne ukrepe, obenem pa vztraja, da s svojim prispevkom ne namerava sodelovati v mehanizmu za finančno pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami.
Kitajska vztraja, da bi morala biti sama prejemnica teh sredstev, ZDA pa menijo, da država z 2000 milijardami deviznih rezerv ne more biti prva na seznamu prejemnic pomoči.
Mnogi pogajalci, predvsem iz držav v razvoju, pravijo, da so pogajanja zašla na napačna pota, pred popolnim neuspehom pa svarijo tudi okoljevarstveniki in celo predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
Iz danske prestolnice pa prihajajo tudi bolj spodbudne novice. Ameriški minister za energijo Steven Chu je tako sporočil, da se bodo države iz Foruma velikih gospodarstev prihodnje leto srečale v Washingtonu in skušale zgladiti nasprotja pri ukrepanju proti podnebnim spremembam. Forum združuje največja svetovna gospodarstva, razvita in v razvoju, ki predstavljajo večino izpustov toplogrednih plinov.
Poleg tega je razkril tudi nov mednarodni program za prenos tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti v države v razvoju. Mehanizem v vrednosti 350 milijonov dolarjev naj bi bil petleten, vanj pa naj bi prispevale ZDA, Avstralija, Velika Britanija, Italija, Nizozemska, Norveška in Švedska.
