Uniformirani motoristi pričakali vojake
Med maloštevilnimi civilnimi osebami na potniškem terminalu letališča so bili najbolj množični "uniformiranci", in sicer v klubske črne usnjene jakne odeti člani motorističnega kluba Moliboga iz Lokavcev pri Križevcih. Prešerno razpoložena skupina Prlekov je prišla pričakat svojega predsednika. "Sramota je za našo državo, da jih ne zmorejo pravočasno pripeljati domov," se je razburjal eden izmed molibogovcev, "ta zamuda pa je po mojem mnenju samo poskus vojske, da od države izsili nakup lastnega letala."
Termin povratka vojaškega kontingenta, ki je bil od februarja na redni misiji v Afganistanu, se je - kot je znano - v preteklih tednih vztrajno premikal. Najprej so slovenski vojaki v kriznem žarišču ostali dlje od načrtovanih šestih mesecev, ker so morali počakati na konec tamkajšnjih volitev. Sledile so nespretnosti in težave pri prevozu 12. kontingenta v Afganistan, ker madžarsko vojaško letalo ni dobilo dovoljenja za prelet Turkmenistana. Ko je zamenjava dospela na cilj, vodstvo vojske ni uspelo pravočasno najti letalskega prevoznika, ki bi naše vojake pripeljal domov. Sprva so razmišljali, da bi to storitev naročili pri Adrii Airways, a se je izkazalo, da bi bila to predrago in predvsem manj varno, ker bi se morali pripadniki odpeljati iz vojaškega oporišča v Heratu na civilno letališče v Kabulu. Nazadnje so se raje odločili za ponudbo ameriške vojske, ki pa je najprej odpovedala prvi termin 29. oktobra, iz nepojasnjenih vzrokov je bil tik pred zdajci odpovedan tudi vzlet, načrtovan za 1. november.
Zamude so načenjale tako živce vojakov kot njihovih svojcev. Teodorju Lipušu, ki je s soprogo in sinovo zaročenko prišel pričakat motorističnega "predsednika", se je zatresel glas, ko smo ga vprašali, kako je doživljal minule dni. "Bili so - če vam odkrito povem - grozni," nam je potožil. Teh nekaj dni je bilo zanj bolj napornih, kot vsi tisti meseci, ki jih je sin preživel na misiji. "Sicer pa uradnim razlogom za zamudo ne verjamem. Zame so čista laž!"
Kuharja je pričakalo presenečenje
Ko je Teodorjev sin Aleš zapustil letališki terminal in odnesel prtljago v temnozeleni avtobus, ki je vojake kasneje odpeljal na dezinfekcijo v vojašnico generala Maistra, je bilo negotovosti konec. "Predsednik! Predsednik!" so skandirali njegovi prijatelji. Predstavniki medijev pa so dobili priložnost slišati uradno plat dogajanja v Afganistanu. "Misija je potekala brez zapletov in težav, čeprav so bile naše naloge kar zahtevne. Vesel sem, da smo se vsi pripadniki vrnili domov živi in zdravi ter brez posledic," je povedal stotnik Miha Kuhar, namestnik poveljnika 11. kontingenta SV. Čakanje na povratek vojakom ni zbijalo morale, je trdil. "Takšno čakanje je v Afganistanu vsakdanje. Vnaprej smo vedeli, da bodo zamiki in prestavitve, devet, deset dni čakanja, to ni nič."
Te dni so čakajoči vojaki preživljali s klepetanjem v šotoru, z igranjem namiznega nogometa in deskanjem po internetu - tako so tudi bili v rednih stikih s svojci in prijatelji. Sproščenih zabav pa ni bilo, saj so bili uradno še zmeraj na misiji, je poudaril Kuhar. Kaj bo oficir, ki je bil osem mesecev v Afganistanu, najprej storil, ko se bo vrnil domov? "Najprej bom v naročje vzel najmlajšo hčer, nato pa se bomo usedli skupaj z vso družino in si privoščili domačo večerjo," je odgovoril štirikratni oče. Si je zaželel kaj posebnega? "Žena je napovedala, da mi bo skuhala presenečenje," je napovedal Kuhar.
