Joan Brady, dvainpetdesetletna klovnesa, se je morala več let otepati prijateljev, ki so ji vsiljevali telefone, prenosnike in dlančnike. "Enostavno jih ne potrebujem," je čudeže moderne tehnologije odklanjala Brady, ki še danes živi brez artefaktov moderne tehnologije, za katere se zdi, da brez njih ne moremo več živeti.
Nezanimivo ali neuporabno
Brady je del svetovne manjšine, ki jim je skupno dejstvo, da zavračajo neprestano dosegljivost, stoodstotno dostopnost in "neprekinjeno napajanje" današnje generacije. Nekateri ne uporabljajo elektronske pošte. Drugi nimajo mobilnih telefonov. In tretji zavračajo oboje.
Celo najstniki, v klasičnih teorijah največji potrošniki multimedijskega trga, se valu upirajo. Čeprav so po raziskavah inštituta Pew še vedno največji uporabniki spleta, pa nekateri že zavračajo spletne dnevnike in spletne strani za druženje, ki so namenjene prav njim. "Mene to ne zanima," je pojasnil šestnajstletni Shane Bugeja, ki ga strani, kot je MySpace ali Blogger, ne privlačijo. "Ne vidim smisla v tem, da na spletu objavljaš svoje podatke, tujci pa jih prebirajo," je dejal.
"Ti ljudje tehnologije ne zavračajo zaradi stroškov ali pomanjkanja izobrazbe," je pojasnil Karry Rosen, profesor na kalifornijski univerzi Dominguez Hills, "ampak so se tehnologiji odrekli zavestno, ponavadi pa imajo tudi zelo dober razlog. Ponavadi je vzrok v tem, da določenih tehnologij enostavno ne potrebujejo."
"V prihodnosti bo zelo moderno, če se boš sposoben izključiti iz svetovnega omrežja," pojasnjuje futurist, Paul Saffo, "in določeni ljudje bodo na to ponosni in se bodo s tem hvalili."
Spremembe, ki napovedujejo prihodnost?
Alan Moore je triinpetdesetletni pisatelj, ki nima ne elektronskega naslova, ne dostopa do spleta, ne mobilnega telefona. Računalnik uporablja samo kot pisalni stroj. Alan pozna spletne dnevnike, Google in MySpace, mobilne telefone in satelitsko televizijo. Vseeno meni, da ne zamuja veliko. "Namesto da odgovore iščem po spletu, grem v knjižnico in berem knjige. Namesto mobilnega uporabljam navaden telefon in zunaj pisarne raje uživam v naravi," pojasnjuje Moore, ki s tem skuša "nadzirati vdor informacij v moje življenje. Večina ljudi je z informacijami enostavno prenasičena in potem ne ve, kaj naj z njimi počne."
Vseeno "izklop" za določene ljudi predstavlja težavo. "Ne morem se izklopiti," je dejal Jim Taylor, podpredsednik podjetja Harrison Group, ki se ukvarja s ttrženjem in strateškim raziskovanjem. "Ljudje računajo nate, družina računa nate in ne moreš jih kar izklopiti," meni Taylor.
Vse več komunikacije poteka ravno preko interneta ali elektronske pošte in ljudje, ki zavračajo uporabo teh tehnologij, so izključeni iz kroga njihovih prijateljev in znancev. Vseeno klovneso Brady to ne skrbi. "Takole vam povem - če se bo ljudem zdelo vredno, da nekam pridem, potem bodo poskrbeli, da bom povabilo na dogodek tudi dobila," pravi.
Je "izklopljenost" Misija: Nemogoče?
Dejstvo, da se družba preko spleta vse bolj povezuje in vse več komunicira, govori v prid uporabi novih tehnologij in dejstvo je, da se okrog spleta razvija čisto nova kultura, ki jo lahko posameznik soustvarja le z aktivnim sodelovanjem in tudi najbolj zagreti zavračalci modernih tehnologij ugotavljajo, da je zelo težko reči "Ne".
John Mashburn, sedeminpetdesetletni odvetnik iz Ohia, ne uporablja elektronske pošte in pravi, da "sporočila ne bi znal poslati, četudi bi mi nekdo prislonil pištolo na glavo." Pri rokovanju mu pomagajo žena in osebje v pisarni, ki mu elektronska sporočila natisnejo na papir.
Jeffery Kertes, klinični psiholog iz Detroita, v elektronski pošti ne vidi nič uporabnega. "Nič nimam proti elektronski pošti, ne vidim pa pretirane uporabnosti v njej. Sam se rad pogovarjam z ljudmi in čutim njihovo fizično prisotnost. Tega ne moreš dobiti preko elektronske pošte." Jeffery ima mobilni telefon, vendar je večino časa nedosegljiv. Uporablja ga samo takrat, ko mora on koga poklicati.
"Težava ni v dosegljivosti," meni Taylor, "ampak v tem, da se nekateri ne znajo izklopiti oziroma da postanejo od tega odvisni. Eni vidimo dostopnost kot nujno zlo, za druge pa je to zasvojenost."
Mark Hawkins, strokovnjak za informacijsko tehnologijo, se strinja. "Zaradi službe sem prisiljen neprestano slediti informacijam in preverjati stanje na trgu," pravi in nadaljuje, "vendar se del mene zaveda norosti tega hitrega sveta in skuša zadeve upočasniti."
Mark vidi največji problem v dejstvu, "da veliko ljudi misli, da bo tehnologija odgovorila na vsa naša vprašanja in da bomo z abstinenco od novih tehnologij zamudili jutri."
