Če ste še prejšnji teden želeli izvedeti, koliko je stara vaša soseda, kakšno nepremičnino ima, koliko je ta vredna, ste to lahko izvedeli le z nekaj kliki na računalniku. Mimogrede ste izvedeli še, ali je edina lastnica nepremičnine, ali je morda svoje premoženje že prepisala na svoje potomce in navsezadnje, koliko je vredna nepremičnina, v kateri stanuje. Dovolj je bilo, da ste vedeli njen naslov… Bržkone bi ta zabava trajala še naprej, če ne bi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar odločno protestirala zoper tovrstno objavo podatkov in geodetski upravi naložila, da mora onemogočiti javni dostop do osebnih podatkov lastnikov nepremičnin (imena in priimka, stalnega prebivališča ter letnice rojstva). S tem pa preprečiti poseg v ustavno pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov, saj so ti podatki "zelo verjetno nezakonito objavljeni na svetovnem spletu".
A kot rečeno, kar je objavljeno, je objavljeno in glede na veliko obremenjenost portala po napovedi blokade, bi bilo povsem mogoče razmišljati tudi v smeri, da bi te podatke kdo lahko sistematično skopiral. "Kdo zdaj te podatke ima in v kakšne namene jih bo uporabljal, pa ne vemo. Bodo spet preprosto rekli, da pošteni nimamo česa skrivati," pravi Gorazd Božič na argumentacijo direktorja Gursa Aleša Seliškarja, ki ni videl nobene potrebe po tem, da takih podatkov ne bi objavili.
A pri vsem tem ne gre le za poštenost ali nepoštenost. Jasno je, da javnost zemljiške knjige ni sporna, javna je že iz časov Marije Terezije in ima jasen namen: varnost v pravnem prometu z nepremičninami, torej, da preverimo, ali ima nepremičnina, ki jo želimo kupiti, hipoteko ali kakšno zastavno pravico. V ta register vstopamo s parcelno številko. "Namena javne objave registra nepremičnin pa mi še do danes ni povedal nihče. Če bomo te podatke uporabljali za davke, naj že nekdo to na glas pove in naj se sprejme zakon o obdavčitvi nepremičnin, do takrat pa ti podatki služijo - čemu? In če se že vsi zavedamo, da so zbrani za obdavčitev, zakaj morajo biti dostopni javnosti? Informacijski pooblaščenec ne more dopustiti nekontroliranega združevanja in ustvarjanja novih zbirk osebnih podatkov, za katere ni podlage v zakonu, predvsem moramo biti pazljivi pri zbirkah, javno objavljenih na internetu," jasno in glasno že od vsega začetka opozarja Pirc Musarjeva.
Brez težav do zlorab
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
