Kadar se v mislih pogovarjamo sami s seboj, lahko hitreje in laže najdemo odgovore, ti pa nam posledično pomagajo pri reševanju različnih izzivov.
Če uberemo pravi način oziroma tehniko, smo lahko v tem smislu še toliko bolj učinkoviti. Razviti bolj zdrave navade samogovora sicer ni tako preprosto, vendar obstajajo praktične tehnike, ki jih lahko vsakdo preizkusi.
1. Prva tehnika, ki nam je lahko v pomoč, je poimenovanje čustev. Ko življenje postavlja izzive, čustva pogosto priplavajo na površje – stres, frustracije, tesnoba. V takšnih trenutkih se običajno ujamemo vanje, zaradi česar je težko bolj jasno razmišljati in najti rešitve.
Psihologinja na harvardski medicinski fakulteti dr. Susan David je pojasnila takole: »Ko nalepite etiketo na čustva, naredite prvi korak k osvoboditvi. Tako namreč pozornost preusmerite s surovega čustva na njegovo razumevanje, kar je ključnega pomena za reševanje problemov.« Na primer, če se počutite preobremenjeni, ker imate zelo kratek rok za dokončanje naloge, lahko glasno izgovorite (ali samo pomislite, če ne gre drugače): »Skrbi me, ker ne vem, kako dokončati pravočasno!« S tem ločimo čustva od naloge. Ta tehnika pomaga do večje jasnosti in zmanjša intenzivnost občutka.
2. Pomagamo si lahko s perspektivo tretje osebe, s čimer ustvarimo psihološko distanco. Namesto da rečete, »ne morem verjeti, da sem naredil takšno napako«, recite, »Peter je naredil napako, vendar se je iz nje nekaj naučil«. Morda se sliši nenavadno, vendar raziskave kažejo, da ta mali premik ustvari distanco, ki omogoča bolj objektivno opazovanje situacije.
Dr. Ethan Kross, ki raziskuje učinek samogovora, je izvedel več študij. Te kažejo, da distanciran samogovor – omenjanje samega sebe po imenu – pomaga ljudem zmanjšati čustveni dejavnik in izboljša sprejemanje odločitev.
3. Zastavljajte si vprašanja. Namesto da med samogovorom podajate dokončne izjave, si poskusite zastavljati odprta vprašanja. Ne recite si: »Ne morem rešiti tega problema.« Raje se vprašajte: »Kaj lahko storim, da rešim izziv?«
Ta tehnika, ki jo imenujejo »zavestno spraševanje«, spodbudi možgane, da preidejo iz stanja pasivnosti ali frustracije v način reševanja problemov. Vprašanja peljejo k raziskovanju in radovednosti, kar lahko odklene kreativne rešitve.
4. Preoblikujte negativne misli. Negativni samogovor je nekaj, kar večina od nas prej ali slej doživi – pa naj gre za dvome o sebi ali ostro kritiko, ko gre kaj narobe. »Nikoli ne bom mogel pravočasno dokončati tega projekta. Enostavno nisem dovolj dober.« Take negativne izjave lahko povzročijo občutke frustracije in poraza. Dobra novica je, da se lahko naučite preoblikovati takšne misli. Namesto da se osredotočate na to, česa ne zmorete, se osredotočite na to, kaj zmorete.
Dr. Aaron Beck, ki to tehniko zelo dobro pozna, svetuje naslednje: »Ko opazite negativen samogovor, ga ne sprejmite za gotovega. Vprašajte se, ali je ta misel resnična in ali obstaja koristnejši način za pogled na situacijo.«
Teh štirih tehnik pa ne gre jemati vsake posebej, saj pogosto najbolje delujejo v kombinaciji.
