O samogovoru pogosto razmišljamo kot o načinu, kako se motivirati in premagovati izzive ali zmanjšati stres, toda kaj če bi lahko ta notranji dialog odprl vrata v nekaj globljega? Poleg reševanja problemov in potencialno boljše produktivnosti ponuja samogovor tudi učinkovit način, da se bolje spoznamo. Če se vključimo v namerne, refleksivne pogovore s seboj, lahko odkrijemo prave želje, vrednote in prepričanja – stvari, ki so pogosto zakopane globlje v nas zavoljo hrupa vsakdanjega življenja.

V srčiki je samogovor, kot smo že večkrat povedali, nenehen dialog, ki ga imamo sami s seboj. Ta je lahko preprost in ga uporabimo denimo za brskanje po seznamu opravil v glavi ali pa tako zapleten, kot je razmišljanje o pomembnejših življenjskih vprašanjih. Besede, ki jih uporabljamo v pogovoru s samim seboj, oblikujejo naše dojemanje realnosti in veliko razkrijejo o tem, kdo smo.

Spremljajmo svoj notranji glas

Dr. Jordan Peterson, klinični psiholog in profesor, trdi, da je način, kako se pogovarjamo sami s seboj, odraz našega notranjega sveta. »Če se želimo razumeti, pozorno spremljajmo besede, ki si jih govorimo v mislih. Zagotavljajo namige za naše temeljne vrednote, motivacije in strahove,« pravi.

Če se prilagodimo našemu samogovoru, lahko začnemo razvozlavati naše globlje namige in imamo tako jasnejši občutek, kaj nas žene – tako zavestno kot podzavestno.

»Ko si postavimo premišljeno vprašanje, dovolimo svojemu umu, da raziskuje nove ideje in poglede. To je zagotovo način, da spoznamo sebe, in morda bomo nad tem, kar bomo odkrili, presenečeni.«

Vsi imamo namreč vrednote, ki usmerjajo odločitve in oblikujejo naše življenje, vendar jih ni vedno enostavno prepoznati. Pogosto so zakopane pod pričakovanji, ki jih določa naša okolica, pod kulturnimi pritiski ali zahtevami naših dnevnih rutin. Samogovor pa lahko pomaga razjasniti, kaj je resnično pomembno.

Jordan Peterson / Foto: Wikipedia

Jordan Peterson meni, da če se želimo razumeti, pozorno spremljajmo besede, ki si jih govorimo v mislih. / Foto: wikipedia

Začnemo lahko tako, da smo pozorni na to, kaj pravi naš notranji glas, ko se soočimo z neko odločitvijo ali konfliktom. Na primer, ko nismo prepričani, ali bi sprejeli novo službo, ali se osredotočamo na finančno varnost, osebno rast ali ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem? Te prioritete pogosto namigujejo, kakšne so naše temeljne vrednote.

Ameriška raziskovalka in profesorica dr. Brene Brown poudarja pomen samogovora pri prepoznavanju vrednot: »Ko poslušamo, kaj si govorimo v težkih trenutkih, lahko dobimo bežen vpogled v to, kaj nas žene; to je lahko strah, ambicija, ljubezen ali želja po povezanosti. Ko prepoznamo te vzorce, lahko bolj jasno vidimo, kdo smo.«

Kako začeti?

Če želimo uporabiti samogovor kot orodje za samoodkrivanje, je pomembno, da si postavimo prava vprašanja. Namesto da mislim pustimo prosto pot, bodimo pri tem premišljeni. Začnimo postavljati odprta vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje. Denimo:

– Kaj me resnično osrečuje?

– Zakaj sem se tako in tako odzval na situacijo?

– Kaj se najbolj bojim izgubiti?

– Kdaj se počutim najbolj pomirjeno?

Tovrstna vprašanja pomagajo voditi naš samogovor h globljemu razumevanju in spodbujajo, da se premaknemo onkraj površinskih misli na bolj introspektiven način razmišljanja.

Omenimo še dr. Ellen Langer, profesorico psihologije na univerzi Harvard, ki poudarja prav pomen takšnega premišljenega spraševanja: »Ko si postavimo premišljeno vprašanje, dovolimo svojemu umu, da raziskuje nove ideje in poglede. To je zagotovo način, da spoznamo sebe, in morda bomo nad tem, kar bomo odkrili, presenečeni.«

Če smo na primer razburjeni po nesoglasju s prijateljem, se lahko vprašamo: »Zakaj me je to tako pretreslo?« Naš odgovor bi utegnil razkriti neizpolnjeno potrebo po potrditvi ali temeljni strah pred zapustitvijo. Takšno zavedanje lahko pomaga razumeti čustvene sprožilce in kaj je za nas najpomembnejše v odnosih.

Priporočamo