V negotovosti pogosto iščemo oporo ali nasvet pri prijateljih, sodelavcih ali strokovnjakih. Toda eno najmočnejših orodij za reševanje težav je v resnici v nas samih. Mnogi psihologi poudarjajo pomen in koncept samogovora kot načina za spopadanje z življenjskimi izzivi in res se zdi, da je lahko preprost pogovor s samim seboj ena najučinkovitejših strategij za spopadanje z izzivi.
Samogovor, kar je pravzaprav pogovor s samim seboj oziroma razmišljanje o sebi, je več kot le želja. Lahko ima ključno vlogo pri kognitivni funkciji, čustveni regulaciji in odločanju. Raziskovalce že dolgo zanima, na kakšen način notranji dialog vpliva na naše vedenje. Dr. Ethan Kross, profesor psihologije na Univerzi v Michiganu in avtor knjige Klepetanje: Glas v naši glavi, zakaj je pomemben in kako ga izkoristiti (Chatter: The Voice in Our Head, Why It Matters, and How to Harness It), pravi: »Vsi nosimo ta glas v glavi in to, kako se z njim ukvarjamo, ustvarja razliko med občutkom preobremenjenosti ali opolnomočenosti.«
Reševanje težav
Raziskava o samogovoru dr. Krossa kaže, da lahko vključevanje v tako imenovani distancirani samogovor – govorjenje s seboj, kot da bi bili druga oseba – pomaga pri obvladovanju stresa in vodi k boljšemu reševanju težav. »Ko se nagovarjate v tretji osebi, ustvarite psihološko distanco med seboj in neko zadevo. Ta distanca lahko olajša obvladovanje negativnih čustev in spodbudi bolj objektivno razmišljanje o situaciji,« pravi.
Vendar o prednostih samogovora ne govorijo samo znanstveniki. Številni uspešneži na različnih področjih, kot so šport, posel in umetnost, uporabljajo govor v »lastni režiji«, da prebrodijo težke trenutke ali izzive. Pri Sereni Williams, eni najboljših teniških igralk vseh časov, so ljudje večkrat opazili, da se je na igrišču med napetimi dvoboji pogovarjala sama s sabo. »Svoj notranji dialog uporabljam, da se spomnim na svoje sposobnosti. Izrečem besede, kot so 'To zmoreš', 'Ostani osredotočena' – in to mi res pomaga, da ostanem mirna,« je povedala v intervjuju za The New York Times.
Dokazano je še, da tak motivacijski samogovor izboljšuje učinkovitost. Študija, objavljena v Journal of Personality and Social Psychology, je pokazala, da so ljudje, ki se ukvarjajo s pozitivnim samogovorom, dlje vztrajali pri težkih nalogah v primerjavi s tistimi, ki tega niso počeli. Dr. Jennifer Chatman, vedenjska znanstvenica na kalifornijski univerzi Berkeley, ugotavlja, da »samogovor deluje kot mentalni trener. To je način, kako okrepiti pozitivna prepričanja in pregnati dvome, ki bi sicer lahko otežili naša prizadevanja.«
O kritičnem dialogu
Vendar ni vsak samogovor produktiven. Negativen ali kritičen notranji dialog lahko okrepi občutke tesnobe, dvoma o sebi ali celo depresije. »Negativni samogovor deluje nekako tako, kot da bi imeli nasilneža v glavi,« je nekoč opisala dr. Kristin Neff, vodilna raziskovalka samosočutja in izredna profesorica na teksaški univerzi v Austinu. »To je tisti glas, ki vam pove, da niste dovolj dobri, dovolj pametni ali dovolj sposobni. Sčasoma lahko zniža vašo samozavest in oslabi vaše duševno zdravje,« je komentirala.
Ključno je razviti samosočuten dialog, pojasnjuje Neffova. »Namesto da se grajate zaradi neuspehov, se pogovarjajte s samim seboj kot s prijateljem – prijazno in z razumevanjem. Ta premik lahko radikalno spremeni vaš odnos do sebe in olajša soočanje z izzivi brez strahu pred obsojanjem.«
