Ko so spletna družbena omrežja vstopila v naša življenja, skoraj nihče ni razpravljal, ali prinašajo več koristi ali škode, saj so se izpostavljale zgolj njihove pozitivne plati. Teh tudi danes nihče ne zanika, vendar so se z razcvetom družbenih omrežij začelo tudi kopičenje »odpadnega materiala« oziroma vsebin brez prave vrednosti: ne koristijo nikomur, ne povedo ničesar pametnega in, še več, ljudi dobesedno poneumljajo. In namesto, da bi si tehnološki giganti, lastniki največjih platform, prizadevali, da bi se količina teh vsebin zmanjšala, sev zadnjem času dogaja obratno: ukinja se preverjanje dejstev v objavah uporabniko, množijo pa se objave z vsebino, ki to v resnici sploh ni. 

Oxfordova beseda leta

Že pred časom se je sprva v angleško govorečih državah, nato pa tudi drugod po svetu, uveljavila besedna zveza »brain rot«, ki jo v zadnjem času vse pogosteje zapisujejo kar kot eno besedo – brainrot. Po slovensko bi jo najlažje lahko prevedli kot »gnitje možganov«, kar se sicer sliši grozno, a gre v resnici, kot bo kmalu jasno,za lep povzetek dogajanja.

Brainrot namreč opisuje spletne vsebine izjemno nizke kakovosti ali vrednosti, ki kljub temu dosežejo množice uporabnikov. Beseda je postala tako razširjena, da so brainrot lani razglasili celo za Oxfordovo besedo leta, odtlej pa njena priljubljenost samo še naraščala. Pravzaprav – kar je še bolj zaskrbljujoče – so postajale vse bolj priljubljene vsebine, ki jih ta beseda opisuje. Danes namreč že zadošča, da določeno vsebino označimo kot »brainrot« in takoj pritegne ogromno zanimanja.

S pomočjo uporabe umetne inteligence so »brainrot« vsebine dobile še dodaten zagon. V zadnjih tednih smo –  predvsem na platformi tiktok, pa tudi drugod – tako priča pravcati eksploziji vsebin, ki prikazujejo pojav, poimenovan »italijansko gnitje možganov« (ali Italian brainrot). Za kaj pravzaprav gre? Večino, ne pa vedno, gre za ustvarjanje nenavadne kombinacije živali in predmetov s človeškimi lastnostmi, ki jo uporabnik oblikuje s pomočjo umetne inteligence. Vizualni podobi ustvarjalci pogosto dodajo še zgodbo o tem, kaj naj bi ta bitja počela oziroma kakšna naj bi bila njihova vloga.

Natančen izvor trenda sicer ni povsem znan, je pa trend zagonn dobil januarja letos, ko je uporabnik z imenom eZburger401 na tiktoku objavil video z naslovom Tralalero Tralala, ki je prikazoval z umetno inteligenco ustvarjenega morskega psa s tremi nogami in obutega v superge znamke Nike.

Kmalu so sledili številni podobni primeri, ki jih ustvarjajo in objavljajo različni uporabniki. Med najbolj priljubljenimi so denimo bombardiro crocodilo (na pol letalo in na pol krokodil), chimpanzini bananini (na pol šimpanz in na pol banana), lirili larila (na pol kaktus in na pol slon z dvema nogama, obut v natikače), cappuccino assassino (morilski kapučino) in njegova žena ballerina cappucina (na pol balerina in na pol kapučino) in številni drugi. V nekaterih primerih so se ustvarjalci poigrali z rimami v italijanščini, kar je dvignilo precej prahu, denimo, ko so v enem primeru bombardira crocodila predstavili kot tistega, ki bombardira otroke v Gazi.

Prvi junak prihaja z Balkana

Iz vsega zapisanega je hitro jasno, da gre za vsebine brez katerih bi zlahka živeli. A trend je kljub temu dosegel neslutene razsežnosti. Mnogi uporabniki družbenih omrežij snemajo videe, kjer na ulici ustavljajo mimoidoče in jih sprašujejo, kateri izmed »brainrot« likov jim je najljubši. Da, med njimi so tudi številni slovenski uporabniki.

Čeprav je trenutno najbolj priljubljeno »italijansko gnitje možganov«, je za konec vseeno treba dodati, da se je vse skupaj začelo z – balkanskim gnitjem možganov. Prvi »junak«, ki je zaslovel na družbenih omrežjih je bil namreč tako imenovani špijuniro golubiro, napol golob, napol vohun. Videti je kot golob, ki mu je umetna inteligenca dodala vohunsko opremo, spremlja pa ga znan umetni glas, ki ga opisuje kot »jebe**** goloba, ki ga v javnost pošilja vlada, da vohuni za ljudmi. Mislite, da vas še ni našel? Bolje za vas, da se takoj skrijete pod svojo malo, sladko, mehko dekico.«

Kakor koli, vohunskega goloba so hitro pograbili številni uporabniki tiktoka in ga dodajali na svoje posnetke, trend pa so kmalu posvojili tudi uradni profili znanih podjetij ter največji evropski nogometni klubi in košarkarski klubi iz lige NBA. Primer: ko video prikaže vzlet Ryanairjevega letala ali ogrevanje igralcev pred tekmo, se zasliši značilna sirena in se prikaže vohunski golob, na vseh posnetkih enak umetni glas pa napove: »špijuniro golubiro!« Gnitje možganov? Da, dejansko bi se primernejše besede težko spomnili …