Ko sem kot otrok poslušal pogovore odraslih, je bilo večkrat slišati, da nekdo »vozi po predpisih«. Bila je še Jugoslavija in izigravanje sistema je bilo nacionalni šport. Zato ta »vozi po predpisih« ni bil mišljen kot pohvala dostojnosti in pokončnosti voznika, temveč zaničljiva graja. Kdo se bo sploh vozil s tem telebanom, ki vozi po predpisih, bomo prišli 10 minut kasneje. Ampak časi se spreminjajo. Graje, ker nekdo vozi po predpisih, ne slišiš več tako pogosto, ali pa ti ljudje tega ne povejo v obraz. Prehitra vožnja in druge sistematične kršitve vozniškega bontona pa še vedno vztrajajo. Zato se z njo srečujemo na cestah. V resnici je je vedno več in je tudi vedno bolj napredna. Gotovo ste že videli različne primerke: prikazovalniki »Vi vozite«, opozorila o sekcijskem merjenju hitrosti, radarji, skriti v grmu, policijska vozila, ki vas prehitevajo in medtem merijo vašo hitrost … Vse to je del vedno bolj sofisticiranega arzenala za umirjanje prometa. A kakšen je sploh učinek teh naprav in ali prispevajo k bolj varni vožnji?
Agencija za varnost prometa (AVP) vsako leto z razpisom 15 občinam podeli prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« v brezplačni desetmesečni najem. Ti prikazovalniki so se že izkazali kot učinkovit ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah. Ideja je preprosta. Glavnina voznikov očitno ni barab in radi prejmejo pohvalo. Tako naj bi voznik, ko vidi, da vozi prehitro, sam od sebe pritisnil na zavoro ter sprejel zahvalo in zeleno kljukico. Stvar vsaj na začetku deluje. Podatki za leto 2024 kažejo, da je bilo v več kot polovici primerov zaznano zmanjšanje povprečne hitrosti. A se ljudje prepogostih pohval očitno naveličamo.
Delež prehitrih voznikov se je zmanjšal
»Večina voznikov, vsaj tistih, ki določeno relacijo in kraj nameščenega prikazovalnika večkrat prevozijo, postane manj pozorna na obvestila in opozorila in čez čas postopno dviguje hitrost, tudi preko dovoljene,« je opozorila Zala Grilc iz AVP. »Zanimivo je tudi, da je bila izmerjena povprečna hitrost na začetku meritev le za kak odstotek višja od dovoljene, v kar nekaj primerih pa celo nižja.« V nekaterih občinah so med meritvami za kak teden prikaz dosežene hitrosti tudi izklopili. Grilčeva pojasnjuje, da je na tak način mogoče realno oceniti, koliko opozorilni prikaz izmerjene hitrosti zares učinkuje na umiritev prometa. »V glavnem se je delež prehitrih voznikov, ko so zaslone prikazovalnikov spet vklopili, zmanjšal. Ne sicer povsod in ne enako, ampak v povprečju, vsaj glede na podatke, za sedem odstotkov.« Rdeče opozorilo in zelena pohvala torej imata učinek. Prikazovalniki hitrosti pa niso zgolj v službi zmanjšanja hitrosti, temveč omogočajo tudi zbiranje podatkov o prometu. »Ti podatki služijo kot osnova za pripravo analiz in predlogov infrastrukturnih ukrepov, ki dodatno prispevajo k izboljšanju prometne varnosti,« je pojasnila Grilčeva.
Ker priložnost za pohvalo žal ne zaleže pri vseh, za umiritev prometa skrbi tudi policija. Ta pri svojem delu prisega na kombinacijo več pristopov. V svojem arzenalu najdejo vidni in prikriti nadzor, laserske in dopplerske merilnike, stacionarne radarje ter sisteme v civilnih vozilih. Policisti klasične laserske pištole uporabljajo tedaj, ko želijo biti opaženi. Policist vas ob kršitvi hitrosti ustavi, pokaže rezultat in sledi (neprijetna) debata. Naprednejši laserski sistemi prometnim policistom medtem omogočajo, da vas zasačijo, ne da bi vedeli. Ker meritve dokumentirajo z videozapisom, lahko voznika o kršitvi obvestijo s plačilnim nalogom po pošti. S temi merilniki radi prežijo z nadvozov avtocest, a se lahko uporabljajo tudi kot klasični merilniki. Hkrati pa takšni naprednejši merilniki znajo izmeriti tudi razdaljo med vozili.
Dopplerske merilnike najdemo v mobilnih ali stacionarnih ohišjih, policija pa jih ima tudi v parkiranih civilnih vozilih za stacionarno merjenje hitrosti. Za merjenje hitrosti med vožnjo uporabljajo nadzorne sisteme Provida. Z letošnjim letom pa uvajajo še nov dopplerski merilnik, ki omogoča merjenje hitrosti med vožnjo. Sistem omogoča izvajanje meritev hitrosti vozil, ki vozijo nasproti, in vozil, ki prehitevajo policijsko vozilo. »Sistemov, ki bi detektirali nepravilno uporabo mobilnih telefonov, slovenska policija še ne uporablja, si pa prizadevamo, da bi za uporabo tovrstnih sistemov dobili ustrezno zakonsko podlago,« je pojasnila Maja Ciperle Adlešič z generalne policijske uprave. Ob tem se poraja večno vprašanje: je bolje, da vozniki vedo, kje se meri hitrost, ali naj jih radar preseneti? »Dosedanji podatki kažejo, da vozniki, ki se zavedajo nadzora, ravnajo bolj previdno, tudi tedaj, ko nadzor ni očiten,« pravi Grilčeva. Maja Ciperle Adlešič pravi tudi, da policija ne nasprotuje informacijam o lokacijah radarjev, ki jih objavljajo radijske postaje, saj na neki način tudi te delujejo preventivno. Če vemo, da radarji so, vozimo previdneje. To je zlasti koristno na občutljivih točkah, kot so šole in vrtci ali odseki, kjer pogosteje prihaja do nesreč. Kombinirani pristop z merjenjem iz zasede pa pomeni zavedanje, da nas lahko ujamejo kjer koli. Zato postanemo na splošno bolj previdni.
Nova fronta: varnostna razdalja
Ker je neustrezna varnostna razdalja zelo velik problem na naših cestah, je vse več pozornosti posvečene tudi njenemu nadzoru. Je namreč eden glavnih vzrokov prometnih nesreč v Sloveniji. Med januarjem 2022 in marcem 2025 se je zgodilo kar 6158 nesreč zaradi prekratke varnostne razdalje. Agencija za varnost prometa je zato letos postavila prve tri prikazovalnike varnostne razdalje na kritičnih točkah v Borovcih, Slovenj Gradcu in Selnici ob Dravi. Na začetku so meritve izvajali prikrito, zdaj pa bodo voznike postopoma tudi javno opozarjali, če vozijo preblizu drugemu vozilu.
Kaj pa rezultati? Pri partnerskem podjetju v projektu so iz zbranih podatkov zaznali, da se je varnostna razdalja v prvih mesecih povečala za 30 do 35 odstotkov, pozneje pa je učinkovitost nekoliko upadla. Še vedno pa ocenjujejo, da se je varnostna razdalja povečala za kakšno četrtino, kar je premik v pravo smer. »Zaradi pozitivnih izkušenj, ki jih imamo s prikazovalniki hitrosti, ki jih vsako leto razdelimo občinam v brezplačni desetmesečni najem, na agenciji razmišljamo, da bi po zaključku pilotnega projekta podobno shemo uvedli tudi s prikazovalniki varnostne razdalje,« dodaja Grilčeva.
