S križem je križ. Kar štirje od petih zemljanov namreč vsaj enkrat v življenju potožijo, da jih zaboli v tem delu hrbta. Med njimi je tudi naš znanec, čigar težave pa so veliko resnejše. Ko ga je zagrabilo nazadnje, je bil skoraj teden dni prikovan na posteljo. Med številnimi njegovimi zgodbami se spomnimo tudi tiste, kako zelo previden je v življenju zavoljo težav s križem, in beseda je nanesla tudi na avtomobile. Športnega si zaradi omenjenih težav ne bi kupil nikoli, čeprav ga mika, je razlagal. A ga nismo jemali resno. Vse dokler nismo pred časom vozili športnega avtomobila. Navdušenje nad zmogljivostmi in lego na cesti pa je bilo po vsaki vožnji, ko smo morali zapustiti delovno mesto (za volanskim obročem se sedi noro nizko), vse manjše, dokler ni tudi nas pri izstopanju uščipnilo v križu. Na srečo brez hujših posledic.
Dogodka smo se spomnili z razlogom. Testirali smo namreč avtomobil, ki je sopomenka udobne vožnje in je verjetnost, da vas bo uščipnilo v križu, minimalna. Tako vstopanje kot izstopanje je enostavno in križa ne obremenjuje. Dame in gospodje, tudi to je odlika športnih terencev, med katere sodi ford kuga. Tako imenovani SUV so evropski prodajni hit ne glede na velikostni razred. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, pa je precej manj zapleten, kot bi si morebiti mislili. Pravzaprav je za to, da vas športni terenec omreži, dovolj že ura testne vožnje. Po tej boste spoznali vse prednosti visokega položaja sedenja in posledično večje preglednosti – mlajši vozniki, saj vemo, kaj boste rekli, da to ni pomembno –, mišičasta podoba pa daje tudi občutek večje varnosti. In ta ni lažen. Kuga se namreč trka po prsih, da je na varnostnih preizkusnih trčenjih dobila vseh pet zvezdic.
Na cestah se vozi že dolgih 16 let, trenutna generacija pa je tretja, pri čemer je lani doživela kozmetično prenovo, po kateri je še bolj všečna. V Sloveniji sodi med deseterico najbolje prodajanih avtomobilov svojega razreda, lani pa je omrežila približno 547 Slovencev. Tudi zato, ker njena cena ni pretirana. Za testno različico je namreč treba odšteti 29.781 evrov, ob upoštevanju popustov pa še precej ugodnejših 25.650 evrov. In za odštete evre dobite veliko. No, vsaj na papirju. Pri kugi namreč velja, da je manj dejansko več, kar velja kot pribito, ko beseda nanese na motor, 1,5-litrski bencinski trivaljnik. Problem so konji, natančno 186 jih je. Da bi tekli, jih je treba izdatno napojiti, velik zapitek pa na koncu tudi plačati. V našem primeru vsakih 600 kilometrov, saj ima posoda za gorivo skromnih 54 litrov. Če vam je matematika blizu, ste že izračunali, da je bila povprečna poraba 9,1 litra, kar je seveda občutno preveč. Zato se zdi na mestu, da se namesto za motor s 186 konji odločite za zelo podobnega s 150 konji, kar se pri zmogljivostih skoraj ne bo poznalo (še več, pospešek šibkejšega motorja je boljši), pri porabi pač (poldrugi liter). Težava je samo, da ta motor ne premore sicer odličnega osemstopenjskega samodejnega menjalnika, temveč zgolj šeststopenjskega ročnega, kar pa je velik minus. Kot naravna izbira se ponuja hibrid, tudi zato, ker je mogoče doplačati za štirikolesni pogon. Dizla (žal) ni več v ponudbi.
Vse drugo štima. Zelo štima. Aktivni tempomat, ki sam pospešuje, zavira, ohranja varnostno razdaljo in prepoznava prometne znake, se zdi pomočnik, brez katerega si danes vožnje ni več mogoče predstavljati, ogrevani sedeži in volanski obroč pa v mrzlih zimskih mesecih poskrbijo, da zadnjica, hrbet in roke po mačje predejo od zadovoljstva. Del opreme titanium je tudi velik barvni zaslon na dotik, katerega diagonala obsega 33 centimetrov (13 palcev), dodana vrednost pa je, da do menijev lahko dostopamo tudi prek stikal na volanskem obroču. Za nameček vas navigacija hitro in varno vodi v pristan. Fordovci kot del opreme omenjajo še pametni ključ, ki pa ima žal omejeno pamet, saj se je za odklepanje in zaklepanje štirikolesnika treba dotakniti kljuke. Nekateri (beri: pri Renaultu) to znajo bolje. Bolje pa skoraj ni mogoče, ko beseda nanese na prostornost in prilagodljivost. Zadnja klop je vzdolžno pomična, kar je super, ker lahko po potrebi prilagajamo prostornino prtljažnika, ta tako meri od 475 do 645 litrov, lastnik kuge pa zadrege, kam z vso kramo, nikoli ne bo poznal. Minus je le dostop do prtljažnika, saj zajetna vrata niso električno pomična, kar je v tem razredu sicer standard. Ker kuga v dolžino meri 4,6 metra, smo še kako cenili tudi pomoč kamere in senzorjev, da je karoserija ostala deviško nedotaknjena. Intimno druženje je tako razkrilo, da kuga ni popoln avto, a je vreden razmisleka. Je pa konkurenca v njenem razredu izjemna, boj za kupce pa neizprosen.
