Slovenija je znana kot dežela gozdov. Še več, ti pokrivajo kar 58 odstotkov naše domovine, po gozdnatosti pa sta v Evropski uniji pred nami le Finska in Švedska. Slovenci in gozdovi smo že dolgo na ti, saj se v njih pogosto sprehajamo in rekreiramo. Gozd je sicer zapleteno prepletena združba rastlin, živali in mikroorganizmov, ker med drugim varuje tla pred erozijo in preprečuje nastanek plazov, pa je zelo pomembno, da so razmere pod nadzorom, za kar skrbijo gozdarji, globalno bolj znani kot »rangerji«. Njihovi nalogi sta spremljanje in skrb za ustrezno upravljanje gozdov.
Ker pri svojem delu za dostop do določenega kraja uporabljajo tudi avtomobile, se zdi izbira ustreznega še kako naravna. Ranger naj bo, pravijo pri Fordu, ko predstavljajo svojega poltovornjaka (pick-upa), ki se ne boji vožnje po zahtevnejšem terenu. Nič čudnega, ko pa je oborožen s štirikolesnim pogonom (v osnovi je sicer speljan na zadnji kolesi), ki mu v najzahtevnejših razmerah pomaga reduktor. Ali prevedeno, ranger ima naravnost mazohistično nrav, saj komaj čaka, da ga zapeljete tja, kamor si večina štirikolesnikov ne upa zapeljati. Z razlogom.
Seveda vseterenskost ni rangerjev edini adut. Izjemno dobro se namreč znajde, ko opravlja nalogo mule, ki prevaža tovor. Veliko tovora. Keson z dolžino 1,56 in širino 1,24 metra namreč golta različne kose prtljage hitreje kot zgoraj podpisani gumijaste bombone, pri čemer je lahko keson pokrit z rolojem, ki se premika bodisi na elektriko bodisi ročno, a slednje ni najpriročnejše. Ker je keson ogromen, so razvojniki za zadnjo pnevmatiko na obeh straneh namestili priročno stopnico, ki olajša dostop do prtljage. Brez nje bi bil namreč skoraj misija nemogoče. Kar je najbolje, je možnost prevažanja tudi dimenzijsko zajetnejšega tovora, ki v višino meri več kot 0,53 metra, na kateri je nameščen rolo. To tudi pomeni, da je krog kupcev, ki jih nagovarja, zelo širok, saj je med njimi lahko družinski oče, ki si predvsem želi biti opažen, ali pa dejansko nekdo, ki mu je prevažanje zajetnejšega tovora vsakodnevna služba. Torej lahko rangerja vozi nekdo z lakastimi čevlji ali pa z gojzarji. Ne glede na to, kdo bo za volanskim obročem, pa nekaj drži kot pribito: opažen bo!
Ranger namreč spada med zajetnejše štirikolesnike na trgu in že s svojo dolžino 5,37 metra vzbuja spoštovanje na vsakem kilometru vožnje. Za kako zajeten avto gre, pa je najopazneje na semaforju, ko se zraven njega ustavi avto povprečnih dimenzij in deluje kot palček. Nekaj posebnega, česar pa se k sreči hitro privadiš, je dostop do potniške kabine z uporabo stopnice. Sedi se namreč resnično visoko, kar pa je super, saj je preglednost izjemna, k čemur prispevajo tudi velike steklene površine, pohvaliti gre še dimenzijsko zajetni zunanji ogledali. Ko voznik enkrat zasede svoje delovno mesto, postane ranger zelo podoben klasičnemu osebnemu avtomobilu. Je namreč sopomenka udobja, ki ga zagotavljajo v usnje oblečeni, električno pomični in ogrevani sedeži ter oprema, ki zajema vse potrebno z vidika udobja in tudi varnosti. Pa najsi gre za aktivni tempomat, ki prepoznava prometne znake, a žal deluje šele nad hitrostjo 20 kilometrov na uro, navigacijo in pametni ključ (za odklepanje in zaklepanje zahteva dotik kljuke). Posebnost opreme wildtrak je v notranjosti velik in pokončno nameščen barvni zaslon na dotik z diagonalo 30,5 centimetra (12 palcev), v zunanjosti pa 18-palčna lita platišča. Alternativa zaslonu je dostop do različnih menijev prek stikal na volanu, klimatsko napravo pa lahko upravljamo tudi s stikali pod zaslonom. Veseli tudi, da sta odlaganju drobnarij namenjena dva zaprta predala in še nekaj odlagalnih mest. So pa pika na i opreme gotovo tudi kamere in senzorji, ki pridejo še kako prav pri parkiranju, saj parkirni prostori tako zunaj kot v garažah ne ustrezajo dimenzijam tega poltovornjaka.
Pod kožo nam je zlezel presenetljivo hitro, saj je v osnovi vožnja z njim nezapletena. Večino dela namreč opravi desetstopenjski samodejni menjalnik, ki je na ti z dvolitrskim dizelskim motorjem z močjo 205 konjev (151 kW). Ti seveda niso športno naravnani, a so zmogljivosti namembnosti rangerja več kot primerne (180 kilometrov na uro največja hitrost, 10,5 sekunde pospeška do stotice). Smo pa bili še kako veseli, da se je pod nosom vrtel dizelski motor, saj bi podobno zmogljivi bencinski denarnico lastnika obremenil še izdatneje. Že tako je bila povprečna poraba 10,2 litra velika, kar seveda ne preseneča, saj avto v osnovi tehta 2,3 tone. Da gre za pick-upa z veliko začetnico, dokazuje tudi nameščena vlečna kljuka, ki je tam z razlogom, saj je vlečna zmogljivost rangerja 3,5 tone. Ne more biti poceni, si najverjetneje mislite po prebranem – in imate prav. A se vendarle zdi 55.850 evrov, kolikor morate zanj odšteti, vse prej kot atentat na družinski proračun.
