V Sloveniji je močno prisotna tako imenovana »mokra kultura«, za katero je značilno, da je pitje alkohola samoumeven del vsakdana, še posebej praznovanj. Po podatkih NIJZ je v letu 2022 registrirana poraba alkohola znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2021 sicer znižala za 0,6 litra, a nas vseeno uvršča med vodilne v Evropi. Ali prevedeno v posamezne alkoholne pijače: skoraj 35 litrov vina in skoraj 95 litrov piva in dobre 3,5 litre žganih pijač na prebivalca. V povprečju je tako odrasla oseba (stara 15 let in več) vsak dan popila 2,6 decilitra piva, 1 deciliter vina in 0,1 decilitra žgane pijače.
Žal mnogi Slovenci po pitju alkohola še vedno sedejo za volanski obroč in prepogosto povzročijo prometno nesrečo. Čeprav je problematika vožnje pod vplivom alkohola pereča, pa trendi kažejo, da gredo stvari na bolje. Poglejmo nekaj podatkov: 1190 prometnih nesreč so do 15. oktobra letos povzročili udeleženci pod vplivom alkohola, umrlo je 13 udeležencev, kar je dve osebi manj kot v enakem obdobju lani in za polovico manj kot leta 2020.
Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP), poudarja, da na agenciji kontinuirano izpostavljajo uničujoč vpliv, ki ga lahko ima uživanje alkohola v prometu. »Skozi leta aktivnosti ugotavljamo, da napori družbe in agencije vendarle dajejo rezultate, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev hudih ali smrtnih prometnih nesreč zadnja leta počasi le upada: s 15,9 odstotka v letu 2023 se je znižal na 14,5 v letošnjem letu, v letu 2020 je znašal 20,4 odstotka. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s podatkom, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev vseh prometnih nesreč praktično ne spreminja. Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola odpovejte.«
Dodajmo še, da povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zakonsko dovoljena meja je 0,24 g/mg. Po statističnih regijah glede deleža alkoholiziranih povzročiteljev na 1000 prebivalcev prevladujejo vinorodna območja, torej Obalno-kraška, Podravska in Pomurska regija.
