Vsak Slovenec na Triglav! Ta želja je stara več kot stoletje. Že Jakob Aljaž si je prizadeval, da bi turisti, kot so takrat imenovali planince, varno obiskovali našega očaka. V ta namen je dal narediti kar nekaj poti, ki vodijo proti njegovemu vrhu.

»Tudi v Slovenskem planinskem muzeju si prizadevamo in podpiramo varno obiskovanje gora, hkrati pa želimo naš Triglav narediti dostopen čim večjemu številu obiskovalcev. To željo uresničimo tudi v navidezni resničnosti,« pojasnijo v mojstranskem muzeju.

Doživite gore »v živo« kar v natikačih

V virtualni resničnosti pač ni omejitev. V trenutku lahko skočite na trideset slovenskih vrhov, premagate triglavski greben ali se po jeklenici spustite z našega očaka. »Poletite tik nad najvišjimi slovenskimi vrhovi. Spustite se z vrha Triglava in uživajte v osupljivih razgledih doline Vrata. Doživite najdaljšo virtualno jeklenico na svetu.« S pomočjo očal za navidezno resničnost lahko uživate v razgledih 360-stopinjske prostorske fotografije.

Med pustolovskimi ponudbami muzeja najdemo tudi tako imenovani Pobeg v bivak. Legendarni Bivak II so člani podružnice Turistovskega kluba Skala z Jesenic zgradili leta 1936 »na Jezerih« nad dolino Vrata oziroma pod Rokavi. Konec leta 2015 je bil bivak preseljen v dolino, kjer uživa zasluženi pokoj, umeščen na skalnjak na zelenici pred muzejem. »Ker ohranjamo muzejski eksponat v vsej njegovi povednosti, smo v sodelovanju z ekipo Enigmarium® in podporo lokalne skupnosti pod skalnjak umestili prostor, v katerem se skriva igrificirana pot doživetij,« pojasnijo v muzeju. A pozor! Ne gre za klasično sobo pobega, kjer nad igro bedijo moderatorji in ponastavljajo sobo, temveč za inovativen način prehajanja skozi igro, ki ga je Enigmarium® razvil posebej za ta projekt. V varnem zavetju bivaka lahko doživite tudi nevihto. Kot je znano, so nevihte v gorah ena največjih nevarnosti, ki pretijo na obiskovalce gora. Vreme v hribih je nepredvidljivo. Tretji svojevrsten izziv nosi naslov Triglavski izziv, pri katerem so naloge skrite v čarobni škatli.

Planinska kultura

V Slovenskem planinskem muzeju, katerega okvirna vrednost je 2,9 milijona evrov, od tega 1,5 milijona evrov iz evropskih kohezijskih sredstev, si podajata roke preteklost in sedanjost. Obširna zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica ponujajo vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. »Zbrane predmete, dokumente, fotografije, dogodke, pojave in pripovedi smo vtkali v zgodbo o zgodovinskem razvoju planinske dejavnosti na Slovenskem. Z današnjim časom smo jo povezali s sodobnimi avdiovizualnimi pripomočki in zabavnimi dopolnitvami posameznih vsebinskih sklopov,« pojasnijo v muzeju. Skozi stoletja so organizacije, ki so delovale na tem področju, povzdignile na raven drugih alpskih narodov in razvile številne dejavnosti, od gradnje planinskih koč, gorskega reševanja, vrhunskega alpinizma, vzgoje mladih do varstva gorske narave ter izdaje zemljevidov in številnih priročnikov za varnejše gibanje v gorah. Posebno mesto ima tako imenovana planinska kultura, ki poleg izdaje najstarejše slovenske revije Planinski vestnik obsega tudi številne izdaje leposlovnih in strokovnih knjig, filmov in drugega gradiva.

Muzejska planinska pot – stalna razstava

Vsa ta dejavnost je predstavljena v okviru stalne razstave v novozgrajeni stavbi Slovenskega planinskega muzeja. V muzeju pojasnijo, da so stalno razstavo zasnovali kot muzejsko pripoved, ki so jo obiskovalci doživeli med lastnim vzponom na goro.

»Skozi enajst vsebinskih sklopov prehodite mejnike slovenske gorniške, alpinistične in gorskoreševalne zgodovine ter spoznajte vzgibe, ki ljudi že od nekdaj vlečejo v gore.« Zgodovina slovenskega planinstva je namreč prežeta z domoljubjem. Razstava vodi od začetkov organiziranega planinstva do prvih alpinističnih vzponov ter aktualnih vrhunskih dosežkov naših plezalcev v domačih in tujih gorstvih.

Na poti boste srečali prve gorske vodnike, nosače in nadelovalce poti ter gorske reševalce. »Muzejsko planinsko pot označujejo Knafelčeve markacije,« pojasnijo v muzeju in spodbujajo obiskovalce, naj zberejo vse žige na poti do vrha skozi različna doživetja, interaktivne naloge, preizkuse … »Na cilju boste dobili nagrado. Muzejska planinska pot lahko postane zgodba za vsakega obiskovalca posebej, prav tako kot resničen vzpon na goro.«

Naveza za vrhove prihodnosti

Stalno razstavo dopolnjujejo občasne tematske razstave, ki še dodatno orišejo pomembnejše zgodovinske ali aktualne dogodke s področja planinstva. Ob ogledu razstav in uvodnega filma, ki obiskovalcem muzeja predstavi slovenski planinski svet in najpomembnejše delovanje Slovencev v njem, pa tudi v gorstvih po svetu, imajo obiskovalci možnost, da interaktivno sodelujejo pri spoznavanju vsebine muzeja. S Slovenskim planinskim muzejem, katerega ustanovitelj je Občina Kranjska Gora, je dostojno predstavljeno zgodovinsko in aktualno dogajanje Slovencev na področju planinstva in gorništva, še posebej vrhunskega alpinizma, hkrati pa muzej pomembno prispeva k obisku Mojstrane kot manj razvitega kraja sicer bolj turistične občine Kranjska Gora. Z organizacijo tematskih večerov in pestrim pedagoškim programom muzej pomembno prispeva tudi h kulturno-družabnemu življenju na širšem območju. »V okviru dejavnosti izvajamo popularizacijo planinstva ter vzgajamo mlade v duhu spoštovanja naravne in kulturne dediščine na tem območju,« pravijo. Partnerji Slovenskega planinskega muzeja so ministrstvo za kulturo, Planinska zveza Slovenije, Zavod Triglavski narodni park, Ustanova Avgusta Delavca in Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, Gorska reševalna zveza Slovenije, Gorniški klub Skala in Zavarovalnica Triglav.

Aljažev stolp, ikonični simbol slovenskega planinstva in eden najprepoznavnejših kulturnih spomenikov Slovenije, bo leta 2025 praznoval 130. obletnico postavitve. Ob tej priložnosti v Slovenskem planinskem muzeju pripravljajo razstavo, posvečeno stolpu, v okviru katere razpisujemo tudi fotografski natečaj, ki bo širši javnosti omogočil, da prispeva k ohranjanju in osvetlitvi pomena te kulturne dediščine. K sodelovanju vabijo do 15. aprila 2025.

Pogosto v vrhu

Prejeli so tudi številne nagrade, ki kažejo na spoštovanje širše mednarodne strokovne in planinske javnosti do vloge in poslanstva Slovenskega planinskega muzeja ne samo v Sloveniji, pač pa v širšem alpskem prostoru. Leta 2012 so bili nominirani za najboljši evropski muzej, v njihove roke je šla nagrada Fundacije kralja Alberta I. za izjemne in trajne dosežke, ki imajo pomemben vpliv na gorski svet in zaščito Alp. To je prva tovrstna nagrada za Slovenijo. Fundacija nagrade podeljuje za izjemne in trajne dosežke posameznikov ali ustanov, ki imajo pomemben vpliv na gorski svet in zaščito Alp. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, Slovenski planinski muzej vse od ustanovitve spodbuja, razvija in oblikuje z gorami in planinstvom povezano identiteto Slovenije. Igra zelo pomembno vlogo narodnega arhiva slovenskega alpinizma ter je pomemben regionalni organizator kulturnih dogodkov in pospeševalec turizma. Ob 10. obletnici muzeja jim je Slovensko muzejsko društvo podelilo častno Valvasorjevo priznanje za Pobeg v bivak. »Gre za prvo igrifikacijo v muzeju pri nas, ki ohranjenemu muzejskemu predmetu Bivak II dodaja novo, svojevrstno interpretacijo.« Ideja o postavitvi sobe pobega v muzeju se je porodila kustodinjama Slovenskega planinskega muzeja Nataliji Štular in Elizabeti Gradnik. Leta 2017 si je muzej prislužil tudi nagrado živa (imenovano po slovanski boginji Živi) za najboljši slovanski muzej leta. Zmagali so med 23 kandidati iz 11 slovanskih držav, med njimi so bili trije slovenski: Slovenski planinski muzej, Park vojaške zgodovine Pivka ter Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Slovenski planinski muzej je prvi slovenski prejemnik te nagrade, žirijo pa je prepričal z domačim vzdušjem, izdelano vizijo in edinstvenostjo.

Del nacionalne identitete

Slovenske gore obišče okoli 1,7 milijona obiskovalcev na leto. Za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti. V Planinsko zvezo Slovenije je včlanjenih 295 društev (planinskih društev, klubov, postaj GRS) in 60.744 članov posameznikov. Prejšnji teden, 11. decembra, smo praznovali tudi mednarodni dan gora, ki ga je leta 2003 razglasila generalna skupščina Združenih narodov. Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. »Uporabniki mamljivega gorskega sveta smo mnogoštevilni. Interesi udejanjanja v gorskem svetu so različni, prevladuje skupna žeja po sprostitvi, umiku v naravo v različnih pojavnih oblikah, turizmu, gorništvu, alpinizmu, športu v vseh pojavnih oblikah. Gore, obisk katerih je bil še pred dobrim stoletjem in pol domena lokalnih prebivalcev za lažje preživetje in redkih čudakov, ki so jih naslavljali turisti, so danes preplavljene z vsemi nami,« poudarja Roman Ponebšek, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Pri tem je, kot pravi, inovacija v trajnost reciklaža že doživetega, že znanega in nekdaj uveljavljenega. »Rešitve za trajnostno prihodnost gora so preproste, njihova uresničljivost pa je vprašljiva, povezana z inovativnimi pristopi.«

Vsa ta dejstva, številke in aktivnosti kažejo, da planinstvo in gorništvo v Sloveniji ne predstavlja samo najbolj razširjene športnorekreacijske dejavnosti, pač pa je del slovenske nacionalne identitete, saj segajo začetki organiziranega planinstva v čase narodnozavednega boja proti nemški prevladi v slovenskih gorah.