Noč čarovnic ni del slovenskega izročila, ampak je prevzeta iz ZDA. Z običajem, podobnim noči čarovnic, so v keltski tradiciji konec oktobra zaznamovali prehod v temni del leta, ko naj bi se po keltskem verovanju živi srečevali s pokojnimi, je pojasnila etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.
Izrezovanje buč in postavljanje sveč vanje pa po njenih besedah na slovenskih tleh ni nov pojav, vendar pa je bil povezan z drugimi dnevi, ne z nočjo čarovnic, 31. oktobra. »Po pripovedovanju starejših ljudi v Prlekiji in Slovenskih goricah so v preteklih obdobjih na praznik sv. Lucije, 13. decembra, izdolbli buče in jih skupaj z gorečo svečo v notranjosti postavili na vhod hiše. S tem so želeli pomagati svetlobi, da bi v dolgih in temnih zimskih dneh dlje vztrajala,« je opisala Pšajd.
Takratne šege so izhajale iz predkrščanskega verovanja in izražale simbolno moč svetlobe. »Ta danes pozabljena tradicija je imela globlji pomen, saj so se na tak način želeli obvarovati pred temo.«
Na mizi hrana za pokojne
V Sloveniji je noč čarovnic po besedah etnologinje Pšajd vse pogosteje povezana z značilnimi kostumi in okraševanjem domov. Prav tako ljudje zadnja leta vse bolj krasijo zunanjost hiš s podobami duhov, s pajčevinami, čarovnicami in drugimi strašljivimi motivi. Kot je pojasnila, naj bi s takimi simboli prikazovali svoje pokojne. O tem je po njenem mnenju vredno razmisliti. »Ali se vam ne zdi zanimivo, kako si predstavljamo naše pokojne prednike? Kot čarovnice, vampirje in zombije.«
Ob tem je opomnila, da je pomen noči čarovnic, kot jo v sodobnosti razume večina, predvsem komercialen. »Sodobna oblika nima skoraj nič skupnega z izvirnim verovanjem v kar koli. Povezava s pokojnimi se v tej obliki izgubi, saj gre večinoma za zabavo brez globljega pomena.«
Sicer pa je po besedah etnologinje v Sloveniji ob koncu oktobra v ospredju predvsem dan spomina na mrtve, ko obiskujemo pokopališča, urejamo grobove in se spominjamo pokojnih. V severovzhodni Sloveniji, predvsem v Prekmurju, se je še ohranila tudi tradicija, po kateri na mizi nastavljajo hrano za pokojne. Ti naj bi namreč po ljudskem verovanju na dan spomina na mrtve obiskovali svoje domove.
»V Prekmurju še vedno pečejo posebne pogače, imenovane zovniki ali gibance, ki jih pripravljajo v spomin na mrtve,« predkrščanska šega pa izraža globoko zakoreninjeno spoštovanje do pokojnih.
Sodobno praznovanje noči čarovnic v Sloveniji po mnenju Pšajdove ne izriva zgolj pomena lokalnih šeg, ampak vpliva na odnos do slovenske kulturne dediščine.
