Ansambel Saša Avsenika je v 17 letih delovanja dodobra upravičil poslanstvo, ki sta ga pred desetletji utemeljila Slavko Avsenik in Vilko Ovsenik s klasičnim »oberkrainerskim« kvintetovskim zvenom s harmoniko, trobento, klarinetom, kitaro in baritonom. Tej tradiciji ostaja zvest tudi Slavkov vnuk Sašo Avsenik s svojim ansamblom, ki ustvarja tudi nove melodije, s katerimi uspešno nagovarjajo mlade, ki so stalni gostje njihovih koncertov in veselic.
Letos prvič bodo mladi Avseniki, kot jim rečejo, nastopili tudi v ljubljanskih Stožicah. »Pripravljamo nekaj res posebnega, drugačnega. Stožice bodo velik izziv, kar zadeva zvok in akustiko v dvorani, zato bodo tehnične priprave verjetno zahtevnejše kot v Tivoliju. Na koncertu ne bo znanih glasbenih gostov, temveč bomo program ponovno sestavili sami, z orkestrom in pevskim zborom. Se nam bosta pa na odru pridružila moj oče Gregor in sestra Monika. Želimo si, da bi vsi, ki bodo zbrani v Stožicah, v en glas zapeli Slovenija, od kod lepote tvoje. Želimo se povezati s publiko in ji kljub veliki dvorani ponuditi domačnost in doživetje. To bo glasbeno, slovensko, tradicionalno, hkrati pa tudi mladostniško obarvan koncert,« je obljubil Sašo Avsenik, ki ima ob sebi v ansamblu Aleša Jurmana, Matica Plevela, Tommyja Budina, Denisa Daneua ter pevca Luko Seška in Lucijo Selak.
Težave ga niso ustavile
Lansko jesen so se pri Sašu Avseniku pojavile zdravstvene težave, na kliniki v Hannovru so mu diagnosticirali redko nevrološko bolezen – fokalno distonijo. Ta povzroča neželene mišične kontrakcije, zaradi česar ga prsti na roki ne ubogajo. Še zlasti ne po dolgotrajnem igranju. Zato ima že nekaj mesecev ob sebi na odru še enega harmonikarja. »Do zdaj je bil to Robi Novak, vendar ima od maja naprej obveznosti s svojim ansamblom Mladi korenjaki. A ostaja z nami še naprej, občasno pa se bodo izmenjevali na odru tudi Nino Jamnik, Blaž Šenk in Blaž Jenkole. Saj kakšno solistično skladbo brez težav zaigram, nikakor pa mi ne gre 'tresenje' oziroma spremljava, saj se prsti vedejo po svoje,« je povedal Sašo, ki smo ga že videli igrati tudi ustno harmoniko, pa tudi kontrabas. A le takrat, kadar mu ga je prepustil Aleš Jurman, on pa je vzel v roke frajtonarico. Sašo še vedno upa, da bo težave rešil. »Upam, da mi bodo pomagali v Španiji, kamor grem septembra,« nam je zaupal. In povedal, da je težava v možganski mreži, ki se je poškodovala, in ne v psihi.
Zato mora posebej trenirati možgane. »Mi vsi smo vajeni na določen avtomatizem, še najbolj enostavno je to razložiti na primeru vožnje avtomobila, ko takrat, kadar se ustavimo pri rdeči luči na semaforju, ne razmišljamo, kako bomo speljali, spustili sklopko in pritisnili na plin, ampak je naša reakcija rutinska, avtomatična. Podobno sem jaz igral harmoniko. V glavi sem imel neki avtomatizem, ki se mi je zdaj sesul. In ko želim s prsti na harmoniki po tipkovnici navzdol, gredo prsti gor. Se pravi, da se pojavljajo kontrafunkcije. In zato je treba popraviti možgansko mrežo, kar lahko traja nekaj časa,« je razložil Sašo, ki je tik pred veliko nočjo še tretjič postal očka. Zdaj ima tri hčerke Vido, Živo in Doro.
Leto polno izzivov
