V Žiganji vasi, enem najstarejših strnjenih naselij med Kranjem in Tržičem, v bližini mogočne in starodavne lipe stoji cerkev sv. Urha. Romarska cerkev je v pisnih virih prvič omenjena leta 1327, medtem ko so stoletja pozneje, leta 2001, najstarejšo cerkev v občini Tržič razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Po besedah vodje Službe turizem Tržič Gašperja Golmajerja je imela žigovska cerkev pomembno mesto v zgodovini zaradi svoje vloge pri razvoju kraja, saj do naselja Križe na bližnjem območju ni bilo druge cerkve. Kot predvidevajo, je na njeni lokaciji še prej stala kapelica.
Med pripovedovanjem o preteklosti Žiganje vasi Golmajer omeni tudi koseze, poseben sloj prebivalstva, ki je tu živel že v zgodnjem srednjem veku. Stari slovanski plemiči so namreč v fevdalnem sistemu ohranili osebno in posestveno svobodo, ob njih pa so živeli tudi višji podložniki Sigersdorf – Žiganjski, po katerih naj bi vas dobila ime.
Srednjeveški čas in takratno življenje v Žiganji vasi zadnjih šest let obujajo z uprizarjanjem zgodovine vsako tretjo septembrsko soboto z dogodkom Doživi srednji vek. »Prireditve se udeležujejo tudi iz tujine, pri čemer so zelo zanimivi gosti iz Slovaške, ki pridejo z ujedami. S pticami priredijo pravi spektakel. Del tega se odvija tudi pred cerkvijo, kjer pa so sicer razstavljene različne mučilne naprave, gutenberška tiskarna, kovačnica, srednjeveška tržnica, zmajski paviljon in drugo,« o dogajanju pripoveduje Gašper Golmajer.
Romansko-gotska cerkev, ki je bila barokizirana
Del kulturne dediščine vasi je tako enoladijska cerkev sv. Urha z romarsko-gotsko zasnovo, ki se končuje z gotskim trikotnim prezbiterijem. Nad obokanim vhodom v svetišče je navedena letnica 1693 – to je čas njene predelave, pri čemer pa je bila cerkev v 19. stoletju barokizirana in je iz tega obdobja tudi glavni leseni baročni oltar.
Kot poudari sogovornik, je žigovska cerkev znana predvsem po svojih freskah, med katerimi so na severni strani v sredini prejšnjega stoletja pod ometom odkrili poslikave furlanskih mojstrov – upodobitev Marije z detetom na prestolu, angela oznanjenja, poklona svetih treh kraljev in lova na zajca. Prav tako so pod plastjo fresk, kot so zapisali v zloženki o svetišču, odkrili še starejšo poslikavo, ki bi lahko bila glede na romansko osnovo ladje iz zgodnjega 14. stoletja. »Tej plasti morda pripada tudi močno nakljuvana upodobitev Kristusa Trpina na južni zunanjščini,« je še navedeno v zloženki. Poslikave zunanjosti cerkve so sicer iz leta 1400 in z začetka 16. stoletja.
Prav tako je bil prvotno del pročelja cerkve tudi zvonik. Med prenovo so ga postavili na desno od prezbiterija in leta 1877 opremili s tremi zvonovi, a so te med prvo svetovno vojno odnesli. Nadomeščeni zvonovi so bili železni, vse dokler jih niso leta 2005 zamenjali z bronastimi.
Starodavna vaška lipa
Žigovski ponos je tudi mogočna lipa, katere starost domačini ocenjujejo na dobrih 500 let. Čeprav je njeno deblo začelo trohneti že pred desetletji, ko je vanj udarila strela, je rastlina še vedno vitalna in košata. Po pripovedovanju naj bi lipo dal zasaditi grof Žiga plemeniti Lamberg, prvi ljubljanski škof, ki naj bi tu imel lovski dvorec. Da naj bi Žiganja vas po njem dobila ime, je tako še eno od ustnih izročil o izvoru imena kraja. Prav tako to ni edina zgodba, povezana z začetki mogočne vaške lipe. Kroži namreč tudi pripoved, da naj bi jo zasadili prvi prebivalci vasi.
Pod lipo so se nekoč redno zbirali domačini iz vasi, ob sobotnih večerih in nočeh je bilo tam mogoče slišati tudi fantovsko petje. Še ena zgodba, povezana z drevesom, pa je, kako so poleg drugih vaščanov, ki so poleti pod krošnjo iskali zavetje, tam nekoč izdelovali čevlje žigonski čevljarji. To govori o obdobju, potem ko se je v 19. stoletju čevljarstvo razširilo tudi po vaseh zunaj Tržiča. V današnjem času se pod lipo zberejo pred mašo, ki je v cerkvi nekajkrat na leto.
Poleg spoznavanja kulturne dediščine Žiganje vasi je na Tržiškem še kar nekaj možnosti za izlete in odkrivanje narave. Ena teh je pot Treh zvonov, ki so jo zasnovali domačini iz vasi. Idejo zanjo so dobili pred leti, ko so na cerkvi sv. Urha zamenjali tri zvonove. Ker se jim je zdelo škoda, da bi stare zavrgli, so z njimi želeli označiti pot, ki se vije okrog Udin boršta. A ker so bili cerkveni zvonovi vseeno preveliki, so pot opremili s tremi manjšimi zvonovi in znamenji.
Nezahtevna pot, ki poteka med Sebenjami, Novaki pod Golnikom in Žiganjo vasjo, je dolga približno devet kilometrov. Primerna je za vsakogar, tudi za družine z otroki, in aktualna vse leto.
