Bila je nedelja. Mirna, čeprav je minevala tudi v pričakovanju novic o zdravju tedanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. Potem so nenadoma prekinili televizijski program. Napovedovalec pa je z žalostnim glasom prebral vest o smrti tovariša Tita.

Tako je bilo pred 45 leti. In tako je bil zaznamovan konec nekega obdobja. Pričakovana, toda vendarle šokantna novica je bila objavljena nekaj ur po njegovi smrti, ki je nastopila v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer je 87-letni tovariš Tito preživel zadnje mesece življenja.

Naj spomnimo, da je bil v bolnišnico sprejet januarja zaradi težav s cirkulacijo v levi nogi, kar je vodilo do amputacije. Kljub medicinskim naporom se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, dokler ni nastopila smrt zaradi gangrene. Novica je Jugoslavijo zajela v kolektivno žalost, državna televizija pa je prekinila redni program in predvajala žalno glasbo ter posnetke Titovega življenja.

Ulice mest so takrat utihnile, zastave so bile spuščene na pol droga, ljudje pa so se v tišini zbirali na javnih mestih. Tito je bil simbol enotnosti Jugoslavije, arhitekt njene neodvisne zunanje politike in karizmatičen voditelj, ki je desetletja krmaril med Vzhodom in Zahodom.

Smrt je sprožila val odzivov po vsem svetu. Državniki in politiki so izražali sožalje jugoslovanskemu narodu, hkrati pa so se pojavljala vprašanja o prihodnosti države brez njenega dolgoletnega voditelja.

Vzhodni blok, ki ga je Tito s svojo politiko neuvrščenosti držal na distanci, je izrazil uradno sožalje, vendar je bilo v ozadju čutiti olajšanje zaradi »odstranitve« trna v peti sovjetske hegemonije. Zahodne države so prav tako izrekle sožalje, vendar so predvsem z zaskrbljenostjo opazovale, ali bo Jugoslavija po Titovi smrti ohranila svojo stabilnost in neodvisnost. Mnogi so se spraševali, ali bo mozaik narodov, ki je tvoril Jugoslavijo, uspel ostati skupaj brez njegove trdne roke.

Danes imamo odgovor.

Posebej pomembni so bili odzivi držav članic gibanja neuvrščenih, ki ga je Tito soustanovil. Smrt enega od njegovih ključnih stebrov je predstavljala velik udarec za gibanje, ki je izgubilo pomembnega glasnika in diplomata.

Titov pogreb v Beogradu je bil eden največjih državniških pogrebov v zgodovini, saj se ga je udeležilo veliko število svetovnih voditeljev iz različnih političnih blokov. Prisotnih je bilo 209 delegacij iz 127 držav, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad in 47 zunanjih ministrov.