Avgust je čas dopustov, potovanj, raznih dogodkov, včasih neznosne vročine, pomanjkanje parkirnih mest in prometnih zastojev. Po gregorijanskem koledarju je avgust osmi mesec v letu. Ime je dobil po rimskem cesarju Avgustu. Mesec ima 31 dni, saj je Avgust želel imeti enako število dni kot Julij Cezar v svojem juliju. Cesar Avgust si je ta mesec izbral zato, ker je v tem mesecu umrla Kleopatra. Pred preimenovanjem je mesec imel latinsko ime Sextilis, saj je bil šesti mesec v rimskem koledarju, ki se je začel z marcem.
Avgust od nekdaj velja za mesec, ko si dopust privošči večina Italijanov. 15. avgusta praznujejo svoj nacionalni praznik ferragosto – avgustovske počitnice. To je bil Avgustov praznik še iz rimskih časov, danes imenovan Marijino vnebozetje ali veliki šmaren, ki se začne 15. avgusta. Po rimskokatoliškem nauku je praznik Marijinega vnebovzetja spomin na smrt Marije, Jezusove matere in njeno telesno vnebovzetje v nebesa po koncu njenega življenja na zemlji. Veliki šmaren so praznovali še v rimskem imperiju v čast bogov, še posebno boginje Diane. Tedaj je cesar Avgust zapovedal, da je to dan počitka za svobodne Rimljane in tudi za njihove sužnje. Praznik je namreč sledil obdobju težkega dela in žetve žita. Tradicija praznovanja ferragosta, ki je tudi katoliški praznik, se je ohranila vse do danes. Ključni trenutek dneva je tradicionalno kosilo Ferragosto, običajno žar ali piknik z družino in prijatelji. V mesecu, ko se Italijani odpravijo na dopust, se po vsej Italiji odvijajo verski obredi, posvečeni Marijinemu vnebovzetju, kulturni dogodki, koncerti, festivali…
Tako kot danes so se tudi pred desetletji med vrhuncem turistične sezone in ob koncih tedna proti turističnim krajem vile kolone vozil. S to razliko, da so morali potniki na mejah tudi po več ur potrpežljivo čakati, da so policisti in cariniki opravili svoje delo. Leta 2022 je bil avgust za slovenski turizem rekorden najboljši mesec v zgodovini z več kot milijonom turistom in tremi milijoni nočitev, lani pa so v osmem mesecu katastrofalne poplave močno vplivale na število gostov in nočitev. Mesec avgust je znan kot mesec z visoko toplotno obremenitvijo. Ljudski rek pravi: Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči.
V poljedelski deželi, kot je naša, osmi mesec v letu pomeni čas velike žetve s srpom – veliki srpan. Prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. Običaj pravi, da se na ta dan obdari prijatelja s steklenico ali pločevinko piva. V Žalcu so najstarejši in najbolj priljubljeni alkoholni pijači postavili celo fontano. V Savinjski dolini, ki ji pravijo tudi dolina zelenega zlata, pa avgusta obirajo za pivo eno od glavnih sestavin – hmelj. Ljudski pregovor pravi: »Ko se hmelj obesi, se poletje prevesi«.
Po vsem svetu 12. avgusta praznujemo dan mladih. Leta 1999 so združeni narodi ta dan razglasili za mednarodni dan mladih, z namenom, da bi se vsako leto razpravljalo o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in da opozarjajo na njihovo pomembno vlogo v družbi. 17. avgusta se Slovenci spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Po razpadu Avstro-Ogrske so se tudi njeni prebivalci razdelili po narodnostnem načelu novonastalih držav. Po določilih Pariške mirovne konference je Prekmurje, ne pa tudi Porabje, postalo sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 12. avgusta 1919 je Prekmurje zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju. Od leta 2006 ta spominski dan praznujemo kot državni praznik, ki pa ni dela prosti dan.
19. avgusta obeležujemo mednarodni dan humanitarnih dejavnosti. Ta dan opozarja na to, da se pomaga ranljivim, preslišanim in zapostavljenim ljudem po svetu. Avgust je zadnji pravi poletni mesec, še zadnje uživanje v šolskih počitnicah.
