Kvizi so ena najbolj priljubljenih oblik zabave, saj preizkušajo naše znanje na različnih področjih. Od televizijskih kvizov, kjer tekmovalci odgovarjajo na vprašanja in se borijo za nagrade, do spletnih in družabnih iger – kvizi ponujajo možnost, da pokažemo svoje poznavanje zgodovine, znanosti, športa, umetnosti in še marsičesa.
Legendarna TV-križanka
Kvizi so hkrati priložnost za učenje in zabavo, saj pogosto vključujejo zanimiva dejstva in informacije, ki jih morda prej nismo poznali. Precej podobno je tudi pri ugankah in križankah. Za začetek ne moremo mimo legendarne TV-križanke in Križ kraža. Obe oddaji so neprekinjeno predvajali več kot 15 let. V 80. letih prejšnjega stoletja ju je na TV Slovenija ob sobotah zvečer vodila priljubljena televizijska voditeljica Miša Molk, ki je s svojim slogom in energijo oddaji vdihnila posebno noto. Oddaja je temeljila na konceptu križank, kjer so tekmovalci morali reševati različne vrste ugank, besednih iger in drugih zabavnih nalog, kjer so se besede križale, ne nazadnje pa so ugibali tudi skritega gosta in skrite predmete. Oddaja, ki je bila ena najbolj gledanih v tistem času – mimogrede, edino razvedrilo je bilo takrat na nacionalni televiziji – je bila zelo priljubljena med družinami, dopisnice in pisma z rešitvami pa so romali na televizijo kot za šalo. Piko na i je oddaji dal Vinko Šimek, ki je v televizijski križanki igral Jaka Šraufcigerja. S tem so vsi skupaj ustvarili avtorski format oddaje, ki je združeval znanje, zabavo, ne nazadnje pa tudi tekmovalnost in za tisti čas lepe nagrade.
Vem! in Joker
Po koncu tega formata, to se je zgodilo leta 1993, je bilo nekaj časa televizijsko obdobje brez križank, kvizov in ugank. V ospredje so prišle pogovorne oddaje. Pa vendarle se niso televizijski kvizi nikoli dokončno poslovili, saj jih imajo gledalci zelo radi. Leta 2000 so se kvizi preselili na komercialno televizijo.
Na kanalu A je kviz Življenjska priložnost vodil Mito Trefalt, katerega vodenje je za njim prevzel Borut Veselko. Istega leta je Pop TV ponudil Milijonarja z Jonasom in pozneje še z Boštjanom Romihom. Po letu 2008, ko smo Milijonarja – mimogrede, med letoma 2019 in 2024 je bil na sporedu na Planetu – spremljali dve leti na nacionalki, je sledilo krajše zatišje, vse do pomladi 2012, ko je prišla na spored oddaja Moja Slovenija, ki je bila nekakšna kombinacija kviza, razvedrila in tekmovanja s komičnimi vložki. Predvajala se je do konca leta 2014.
V začetku leta 2015 so se gledalci razveselili kviza Vem!, ki je na sporedu še danes. V Franciji je ta kviz na sporedu že 16. leto, kar govori o njegovi priljubljenosti. Podobno priljubljenost ima kviz Joker, kjer gre za višje nagrade. Čeprav vsa vprašanja niso pretežka, zna odgovarjanje pred kamerami tu in tam zmesti tudi najbolj izkušene tekmovalce. Voditelj Mario Galunič ob tem poudarja, da morajo biti vprašanja predvsem zanimiva, saj le na tak način privabijo k sodelovanju tudi gledalce pred televizijskimi zasloni, kar pa je – poleg nagrad – najpomembnejše.
Za mlade Male sive celice
Za konec ne moremo mimo oddaje Male sive celice, ki mladim kravžlja možgane že 30 let. Prvo oddajo so na TV Slovenija predvajali 26. oktobra 1994, vodil jo je legendarni dramski igralec Pavle Ravnohrib. Oddaja, ki preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev, ki se preizkušajo v znanju iz matematike, logike, poznavanja kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa, glasbe in digitalnega razmišljanja, je doživela nemalo sprememb: od novih voditeljev, rubrik, idejnih zasnov … A cilj je ostal enak: približati osnovnošolcem znanje kot vrednoto. Številke dokazujejo, da je oddaja, ki jo danes vodijo Jasna Merklin, Juš Milčinski in Rok Škrlep, še vedno zelo živa med osnovnošolci, ki si želijo sodelovati in pokazati svoje znanje. »V dobi, ko so mladi veliko na telefonih ali za računalnikom, se nam zdi še kako pomembno zavedanje, da jih naša oddaja še vedno zanima, privlači, da še vedno želijo biti del tega kolesja znanja, dobrih vrednot. In ravno zato je neprecenljivo imeti javni TV-servis. Tudi ustvarjalci vemo, da so Male sive celice še mnogo več kot TV-oddaja, so celoletni krožki, resne priprave, povezovanje mladih tekmovalcev in ne nazadnje velik ponos celotnega kraja in regije, od koder prihajajo tekmovalne ekipe. Da, naša oddaja je gibanje, ki živi naprej, in na to smo zelo ponosni,« je povedala urednica oddaje Maruša Prelesnik Zdešar.
