»Začne se tako kot vse v naravi, ko začne izpod snega kaliti zdravo seme,« je Pavel Medvešček (1933–2020) zapisal, kako se je na odmaknjenih domačijah, raztepenih po posoških hribih, začelo njegovo raziskovanje staroverstva oziroma stare vere v naravo. Ko je kot konservator zavoda za spomeniško varstvo popisoval etnološko dediščino, mu je na uho prišla vest o čudni stari veri. Čedalje bolj je ugotavljal, da se je kljub pokristjanjevanju na več domačijah po krvnem sorodstvu še vse do druge polovice 20. stoletja ohranila mistična oblika starega načina življenja, verovanja in duhovnosti. Njegovo delo nadaljuje vnukinja Daša Medvešček, ki hrani obsežno zapuščino zgodb, zapisov, skic in predmetov, ki so mu jih zaupali poslednji staroverci.
»Moj nono je te zgodbe zbiral, ko je hodil po zakotnih krajih, med ljudmi, ki so sami zase rekli, da so čudaki. Imeli so svoje obrede, verjeli so v različne stvari, pred hišo so ponavadi imeli različne kamne … Njihovega zaupanja si ni pridobil kar tako, bili so sumničavi in zadržani, vero so hranili v svoji hiši, na svoji domačiji in na posebnih svetih krajih. Vse se je ohranjalo samo v krvnem sorodstvu. Šele s časom so se mu odprli, a nekaterih stvari, ki so mu jih povedali, ni nikoli zapisal, saj jim je tako obljubil in pred njimi zaprisegel. Tudi skrivnost o veri je moral dolgo ohraniti zase, dovolili so mu, da jo objavi, ko bo lunin krajec obrnjen proti Zemlji. To se je zgodilo ob luninem mrku leta 2007. Tako niti njegovi domači vse dotlej nismo vedeli za to skrivnost, živeli smo med temi predmeti, ki so mu jih podarili, nezavedajoč se njihovega pomena,« Daša Medvešček pripoveduje, kako je njen dedek potrpežljivo in z občutkom za sočloveka več desetletij tudi sam skrival skrivnost starovercev. Z njeno pomočjo so v okviru Evropske prestolnice kulture na dvorcu Vogrsko odprli največjo in najobsežnejšo razstavo o staroverstvu doslej. Poimenovali so jo Skrivna modrost.
Več kot štiristo predmetov
Na razstavi je na ogled več kot 430 predmetov, ki so nekdaj pripadali starovercem. Med njimi so predmeti dehnarja, idejnega duhovnega vodje stare vere, ki je bil ponavadi moder in spreten govornik ter je deloval kot povezovalec, razsodnik in pojasnjevalec vsega v povezavi s staro vero. Ravnal se je po Nikrmani, prasili, ki je urejala vse na Zemlji in bila vedno navzoča. Na razstavi je mogoče videti dehnarjev kolimbar oziroma dehnarjeve insignije ter vhodna vrata hiše dehnarja v Volčanskih Rutih, enega zadnjih starovercev v Posočju.
Na ogled je falatna – maska, ki so si jo nadeli v obdobju suše in s posebnim obredom pred sončnim vzhodom klicali dež. Predstavljeni so predmeti črne vahte – izbrane skupine fantov, ki so skrbeli za varnost staroverske skupnosti. Njihova imena so bila najbolj varovana skrivnost. Vidimo lahko, s čim so zdravili in s čim vedeževali, kakšna so bila njihova staroverska varovala. Znana je zgodba o dekletih, ki so ob odhajanju s trebuhom za kruhom v tuje kraje v žep obleke vtaknile poseben varovalni kamenček, da bi jih varoval pred tujimi verami. Ogledamo si lahko predmete za izdelavo posebnega obrednega vina, zorjenega v sodih, ki so jih prej dimili z izvlečki natančno izbranih zelišč. Obredno vino so imenovali motnik.
Trojnost, luna, kača in sonce
Staroverci so verjeli v trojnost: tri vrhove, tri drevesa, tudi miselni tok med tremi ljudmi ter vse v življenju gradili in ustvarjali v mejah, ki jih je postavljal tročan. Pomembno vlogo v njihovem življenju so imeli luna, kača in sonce. Njihov glavni praznik je bil solsticij – takrat so na vrhovih kurili kresni ogenj. Njihova svetišča so bili mistični naravni kraji – izviri, jame, brezna, tolmuni, kamni, drevesa, njihova sveta gora pa Jelenk nad Kanalom.
V eni od vitrin stoji bruščin, duhovna naprava starovercev, ki je nekoč stala v starem svetišču med Dolenjo Trebušo in Stopnikom ob 500-letnem drevesu. Bruščin se je ohranil, drevo pa so med boji na soški fronti uničili. Prav prva svetovna vojna je bila eden od mejnikov in razlogov, da je stara vera dokončno zamrla, pripoveduje Neda Rusjan Bric. Staroverci so morali v vojno ali begunstvo, številni se niso vrnili, oskrunjena in porušena so bila njihova svetišča, mostovi in železnica so prinašali pokristjanjevanje. Že prej je staroverstvo, da bi se ohranilo, postalo skrita vera, staroverci so se zavezali k molku in navzven marsikdaj živeli kot kristjani.
Nazaj k naravi
