Posestvo velja za zibelko sodobnega štajerskega vinogradništva, tam je nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, vnuk Marije Terezije, že leta 1822 na najboljših legah nad Limbušem in pod Pohorjem zasadil žlahtne sorte vinske trte. Vinogradi na Meranovem so postali tako ugledni in znani, da so na bližnjem posestvu leta 1832 ustanovili prvo vinogradniško šolo na Štajerskem, ki je postala osnova sodobnega vinogradništva tako pri nas v Sloveniji kot na avstrijskem Štajerskem.

Prva trgatev iz novih vinogradov nadvojvode Janeza je bila leta 1826 in še danes, ko je govor o Meranovem, je govor o posebnih vinogradniških legah. V čem so tako posebne?

Meranovo leži na obronkih Pohorja in sneg, ki je zapadel na Pohorju, je spomladi vplival na kasnejši začetek brstenja vinske trte, v jesenskih časih pa je akumulacija toplote v pohorskih gozdovih pripomogla k podaljšanemu dozorevanju grozdja. Najbolj pomembno pa je to, da je bila razporeditev padavin na tem območju ob Pohorju bolj primerna kot pa kje drugje, pa tudi ilovnato-peščena tla so tod idealna za gojenje trt.

Iz časov habsburškega nadvojvode je tudi izbor trt, ki so še vedno prisotne na Štajerskem pa tudi drugod po Sloveniji.

Nadvojvoda Janez je zasadil žlahtne sorte vinske trte, in sicer po vzoru, kot so jih sadili v Porenju. Laški in renski rizling, beli, sivi in modri pinot, traminec so tako dobili domovinsko pravico tudi pri nas, je pa res, da so se vzporedno z uvajanjem novih sort mnoge stare avtohtone sorte, kot so denimo javor, peček, vrbovec ali zelenec, ki ga ne smemo mešati s sorto zelen, umaknile na obrobja vinorodnih območij. Druga stvar, ki je bila zelo pomembna, je, da so v času, ko je na Meranovo prišel nadvojvoda in tukaj uvedel vinogradniško šolo, v državne knjige sistematično vpisali vsak vinograd posebej, od Madžarske do Dalmacije, pač vse, ki so bili v okviru Avstro-Ogrske, in podrobno opisali vse sorte, ki so rasle v njih. V teh starih zbirkah iz leta 1841 in še iz kasnejšega obdobja najdemo podrobno popisane tudi lege, kot so Meranovo pa Pekre in vsi drugi slovenski kraji, tako da še danes točno vemo, katere sorte so takrat rasle na tem območju.

Kako se je pravzaprav spreminjala sortna sestava v vaših vinogradih na Meranovem?

Vinogradi so se dopolnjevali skozi leta, v zadnjih smo se posvetili predvsem preizkušanju novih tolerantnih sort, ki so odporne proti nekaterim boleznim. Gre za sorte johanniter, muscaris, solaris in souvignier gris in rdečo sorto monarch. Teh pet sort je naša fakulteta proučevala zadnjih petnajst let in na našo prošnjo so jih pred leti tudi uvrstili v slovenski trsni izbor.

Bomo torej v prihodnosti pili vina iz teh sort?

Pričakujemo, da bodo te sorte kot dopolnilo obstoječemu sortnemu izboru, ne bodo pa prevzele osnovne funkcije. Najverjetneje je, da bomo ta vina pili sortno čista le zaradi modnih trendov. Ampak običajno modni trendi ne trajajo dolgo.

Zgodovinsko gledano so na Štajerskem od nekdaj prevladovale bele sorte. Se pa zadnja leta vse več gradi tudi na rdečih sortah, predvsem modrem pinotu in modri frankinji.

Glede rdečih in belih sort so se vedno pojavljala nihanja, ne samo na Štajerskem, ampak v celotnem evropskem prostoru. Danes so na primer v modi rosé in peneča vina. Načeloma je bila Štajerska res vedno bolj poznana po belih vinih, so pa imeli v določenih delih tudi več rdečih sort. Znana je bila denimo konjiška črnina, bila pa so tudi druga območja, kjer so pridelali in prodali večje količine rdečih vin. Na Meranovem imamo posajen modri pinot, iz njega pa večinoma pridelamo penino. Ob res dobrem letniku ga ustekleničimo tudi kot sortno vino. Načeloma je na Štajerskem zahtevno pridelati res kvaliteten modri pinot.

V vašem šolskem vinogradu imate tudi gensko banko vinske trte, ki obsega več kot 400 različnih sort.

Vključeni smo v gensko banko Slovenije in širše v svetovno vinsko banko, ki jo vodi nemški Inštitut Juliusa Kühna. Za slovenske avtohtone sorte, ki smo jih v zadnjih letih zbrali na terenu, imamo narejene tudi analize DNK. Trenutno imamo več deset takšnih sort, najdenih po terenu, za katere lahko dokazano trdimo, da so slovenske.

Tudi modra frankinja, okrog katere je bilo veliko polemik o izvoru?

Po izvoru in ampelografskih dokazih, ki so jih pridobili na Inštitutu Juliusa Kühna, je modra frankinja slovenska.

Se bo v prihodnosti zaradi globalnega segrevanja sortni izbor premešal? Na Dolenjskem že sadijo trte merlota, Vipavci in Kraševci modro frankinjo, vsak vinogradni okoliš v Sloveniji ima že neko svojo posebnost, ki po vinskem zakonu ni dovoljena ali priporočena.

Pri vinski trti je zaradi geografskega porekla treba upoštevati trsni izbor. Problem okrog trsnega izbora se je pojavil pred dvajsetimi leti. Prej je bila pridelava grozdja standardna in se v daljšem obdobju ni prav veliko spremenila, zdaj pa imamo vsako leto niz posebnih dogodkov, ki vplivajo na vse mogoče dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri pridelavi grozdja. Če bomo želeli v prihodnje saditi trte, ki potrebujejo več sončnih ur, bomo morali najprej spremeniti trsni izbor, kar pa se dogaja redko in počasi. Kar se tiče posameznih sort, zelo dobro poznamo njihove zahteve, za vsako posebej se ve, koliko sončnih ur potrebuje in v katerem času. Vinska trta ni solata, ampak je trajnica, ki uspeva trideset do petdeset let, zato ne moremo kar tako vsakih pet let spreminjati trsnega izbora. K temu bo treba pristopiti resno in na znanstven način.

Danes na Meranovem pridelujete vino, ki ga prodajate pod svojo blagovno znamko, imate pa tudi svojo okrepčevalnico in vinsko klet. Kako deluje pridelava vin, ob tem da je posestvo vključeno v izobraževalni program? So vaša vina bolj šolske eksperimentalne narave ali so pridelana dejansko za trg?

Na posestvu pridelujemo grozdje in vino za trg, kar pa se tiče raziskovalnega dela, se vse posamezne sorte vinificira ločeno pa tudi vinogradi so za šolski del drugače obdelani, ker se išče povsem druge specifike kot pa za vino, ki je všečno potrošnikom. Za trg pridelujemo kvalitetna sortna vina, predvsem sauvignon, traminec, laški in renski rizling ter zvrst, sestavljeno iz sort laški rizling, rizvanec, renski rizling in sivi pinot, ki smo jo poimenovali Nadvojvoda.

So pa vsa vaša vina sveže narave, lesenih sodov, v katerih bi lahko zorela vina, nimate.

Ne. Gre za tipična sveža štajerska vina z ostankom ogljikovega dioksida, ki jih krasijo prijetna aromatika, nižji alkoholi in izrazito sadne note. Ta vina pa je najbolje negovati v neki inertni posodi, ne v lesu. Na posestvu imamo to težavo, da imamo kljub trem kletem težave s prostorom in zato lesenih sodov nimamo kam postaviti. Zato želimo, da bi lahko prišli do novega opremljenega objekta, namenjenega za več vrst tehnologije pridelave vin in prostorov, v katerih bi lahko imeli lesene sode, amfore in steklene ter betonske posode, ki se danes uporabljajo pri vinifikaciji.

Kam pa prodajate vaša vina?

Največji delež vina prodamo kar tukaj na posestvu in pa bližnjim gostinskim lokalom. Večina je individualnih strank, ki pridejo sem po steklenice ali po vino v točeni obliki, kar je še vedno zelo zaželen način prodaje.

Imate morda tudi kakšen arhiv starih vin, ki so se nekoč pridelovala na tem posestvu?

Ne. Univerza je to posestvo dobila v upravljanje leta 1994, prej se je grozdje s tega posestva prodajalo v klet Vinag. Je bil pa sauvignon letnika 1986 z Meranovega poznan po vsej Sloveniji.