Alojz Junger je gobar vse od mladih nog, odraščal je v Podlehniku v Halozah in se pozneje preselil v Miklavž pri Mariboru. Zadnjih pet let predseduje gobarskemu društvu Snežka iz Dobrovc v miklavški občini, ki je bilo ustanovljeno leta 2012, vodenje pa je prevzel od zdaj že pokojnega Mirana Brumna. Po njegovih besedah je bil odličen predsednik in mu je hvaležen za vse, kar ga je naučil o gobarstvu. Junger je bil pred tem tajnik, za vodenje pa se je odločil, da ne bi društvo, ki danes šteje 67 članov, zamrlo.

Ime je dobilo po domačem poimenovanju zimske kolobarnice, ki bo ob nizkih temperaturah obrodila prav v teh dneh. Pred dvema desetletjema je bila to zelo pogosta goba na Dravskem polju, zdaj pa jo je najti tam skoraj čudež. Leta 2017 je Junger, po izobrazbi strojni tehnik in zaposlen kot kontrolor proizvodnje v enem večjih mariborskih podjetij, postal še član predsedstva Mikološke zveze Slovenije, ki ima sedež v Podsredi na Kozjanskem.

Užitnih gob vse manj, gobarjev pa vse več

Posebnost dobrovskega gobarskega društva Snežka je, da imajo od leta 2013 ob nogometnem igrišču tretjeligaša Dobrovce gobarski učni park, v katerem gnezdijo ptice, tam stoji tudi hotel za žuželke. »Z učnim parkom smo merili na to, da bodo njegovi najpogostejši obiskovalci osnovnošolci, ki se bodo v njem izobraževali. Ugotovili smo, da spoštljiv in odgovoren odnos človeka, zlasti mladine, do gozda peša, zato smo želeli to izboljšati. Tam se lahko poučite o gobah, gobarskem kodeksu, pa o določenih živalih in rastlinah.«

Bolj kot mladina pa po vključitvi v turistično destinacijo Ravno polje tja zahajajo turisti in starejši, prihajajo še dobrovski osnovnošolci, pa iz Rač, Starš in Haloz, še najmanj je bilo miklavških osnovnošolcev.

»Gob ne nabiram toliko za prehrano. Zame je pomembneje, če najdem kakšno nevsakdanjo in jo fotografiram z mobilnim telefonom. Uživanje gob je zdravilno, kar je odvisno od posamezne vrste, priporočljiva dnevna količina pa je do 200 gramov,« razloži gobarski poznavalec, ki obenem opozarja, da je v Sloveniji vse manj užitnih gob, gobarjev (po nekaterih ocenah se jih s tem pri nas priložnostno ukvarja do 700.000) pa vse več.

»Gobarska društva, v Mikološko zvezo Slovenije jih je vključenih dvajset z do skupno 3000 člani, smo ustanovljena zato, da vse te priložnostne gobarje poučimo o gobah, da ne bi v gozdovih povzročali prevelike škode. Člani gobarskih društev opravijo tečaj za determinatorja – pripravnika, ko se naučijo prepoznati 82 vrst gob, nato pa nekateri društva zapustijo, spet drugi ostanejo, zato članstvo v društvih niha.«

Od Pokljuke in Dolenjske do Pohorja in Goričkega

Nedavno je odmeval primer, ko se je starejši par iz okolice Kočevja zastrupil s panterjevo mušnico, ki je zelo podobna sicer užitni rdečkasti mušnici ali bisernici, o čemer smo v Nedeljskem dnevniku pisali v prejšnji številki. Ob tem Alojz Junger vsem svetuje, naj nabirajo gobe, ki jih dobro poznajo. Panterjeva mušnica ni smrtno nevarna, lahko pa začneš halucinirati, večje težave so pri starejših. Tudi sam med gobarsko sezono dnevno prejme več sporočil s fotografijami, v katerih ga sprašujejo o užitnosti posameznih gob – če ob pogledu na sliko niti sam ni povsem prepričan, za katero gobo gre, raje odsvetuje njeno uživanje.

Junger letošnjo gobarsko sezono ocenjuje kot slabo, čeprav so se razmere v zadnjih tednih nekoliko izboljšale. Z nostalgijo se spominja let, ko so na Pohorju gobe množično in nepretrgoma pobirali od 10. avgusta pa vse do prvega snega, medtem ko smo letos našteli le približno dva z gobami radodarnejša tedna. V društvu so si pomagali z nabiranjem gob v Prekmurju, natančneje pri Hodošu in na Gradu na Goričkem, a bolj kot jurčke so našli dežnike, cigančke, turke, lisičke, štorovke, bisernice. Društvo mora imeti nekaj gob v rezervi, saj se udeležujejo različnih (občinskih) prireditev, tam pa kuhajo v več deset litrov velikih loncih gobji golaž, v katerem je vedno več kot 20 vrst gob, če je dobra sezona, tudi štirideset. Za manjše skupine pripravljajo gobje namaze, gobove juhe pa le po naročilu in za večje skupine. Nekateri spečejo gobove zavitke in potico ali pa skuhajo gobovo žganje, ki je bolj kot po okusu zanimivo po barvi, spet drugi iz gob pripravijo kompote, znane so vložene gobe.

Njihovo društvo Snežka zadnjo soboto v avgustu organizira mednarodno gobarsko srečanje, ki je po številčnosti največje v državi. Letošnjega se je udeležilo 220 ljudi iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, skupno iz kar 19 društev. Nekaj manjše je srečanje gobarjev v Zrečah, na Rogli. Za gobarje in številčnost gob so v Sloveniji najzanimivejša območja Pokljuke na Gorenjskem, Pohorja, na Dolenjskem okrog Novega mesta in Mirne Peči, pa Goričko v Prekmurju.

Gob ne uničujte in ne nabirajte v plastične vrečke

Številni ne zahajajo v gozd in po gobe, ker se bojijo ugrizov klopov, a preventiva po Jungerjevih besedah je v svetlih oblačilih, visokih čevljih in zaščiti z repelenti. Veliko njihovih članov je cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu. Prav tako ljudem svetuje, naj gob ne nabirajo v plastične vreče, boljša izbira so pletene košare ali košare iz blaga, ker lahko trosi iz spodnjih trosnjakov gobe izpadejo in se zasadi nova goba, s čimer širimo rastišče gob. Za daljše shranjevanje svežih gob plastična vrečka tako ali tako ni primerna. Gob ne uničujmo in ne brcajmo, razloži Alojz Junger, ker je lahko goba za koga tudi užitna, pa lepa na videz, prav tako ne uničujmo podgobja. Veliko strupenih in užitnih gob živi v simbiozi, tako je velika verjetnost, da boste v bližini rdeče mušnice našli jurčka.

V Sloveniji je 41 vrst gob zaščitenih in za vsak takšen utrgan primerek nam grozi 220 evrov kazni. »Te vrste gob so redkejše, a vsi mikologi v Sloveniji se s tem seznamom ne strinjamo, ker so na nekaterih območjih določene vrste gob pogoste, recimo karželj ali kraljeva mušnica na Primorskem. So pa do zdaj inšpektorji gledali bolj na to, ali ste nabrali več kot dva kilograma gob, kot pa na to, kaj točno imate v košari. Vseeno ste kot nabiralci gob odgovorni, da veste, katere med njimi so zaščitene in se jih ne sme nabirati,« svari Alojz Junger. Ker se laboratorijski testi in analize DNK spreminjajo, postajajo določene gobe strupene oziroma neužitne, še prej pa so veljale za užitne. Odkrijejo tudi veliko novih vrst oziroma podvrst gob. Pojavilo se je precej invazivnih vrst, ki prihajajo iz Azije, Afrike, tudi Severne Amerike, po drugi strani najdemo vse manj trepetlikovih turkov, ki jih je bilo včasih veliko.

Nabiralci naj posebno pazijo, če gobo načne polž, ker to ne pomeni nujno, da je goba užitna, saj lahko polži, največkrat so to lazarji, glede na svojo težo zaužijejo in prebavijo do dvestokrat več strupa kot človek. Sicer pa si ob polžih in ljudeh gobe zaradi vira beljakovin in vitaminov radi privoščijo divje svinje, srne, jeleni in lisice, pa tudi miši, zato je treba vsako gobo oprati ali vsaj z mokro krpo obrisati, čeprav se lahko zaužijejo termično neobdelane, pogovor sklene gobarski strokovnjak Alojz Junger.