Zanimivo je, kako ljudje nekatere stvari ponotranjimo in jih sprejmemo, ne da bi o njih sploh kdaj razmišljali oziroma ne da bi pomislili, da je lahko tudi drugače. Če zapišemo, da bo vreme lepo, zagotovo nihče ne bo pomislil na nič drugega kot sonce, tople temperature, malo ali nič vlage, bržčas tudi brezvetrje ali kvečjemu blago sapico, ki nas, če je prevroče, ravno prav ohladi. In seveda podobno – če zapišemo, da bo vreme grdo, slabo, pomislimo na dež, močan veter, nizke temperature, grozeče oblake.
No, po drugi strani pa poznamo kar nekaj ljudi, ki dež, sivino in oblake … obožujejo. A takega vremena zagotovo ne marajo, ko se znajdejo v vlogi voznikov. Vsi omenjeni vplivi, pa še kakšen po vrhu, namreč prinašajo bistveno zahtevnejše prometne razmere in so precej bolj stresni, nevarni, tveganje je pri njih večje, vidljivost slabša, zavorna pot daljša, stabilnost vozila manjša … In če bi nadaljevali v najbolj logično sklepanje: v takšnih razmerah se zaradi vsega naštetega zagotovo zgodi največ prometnih nesreč.
Le da se jih v resnici ne!
Pomembne novejše raziskave
Ob podrobnejšem razmisleku namreč to, da se v slabem vremenu pravzaprav zgodi manj prometnih nesreč, postane popolnoma logično, razlogi pa se nizajo kar sami od sebe. Takrat, denimo, je promet razredčen ter je na cestah in ob njih manj najbolj občutljivih udeležencev, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Vozniki smo v slabem vremenu precej previdnejši in vožnjo prilagodimo razmeram. Drugačen vtis ob tem dajejo pompoznejša poročila o nesrečah, saj denimo za številne nesreče v »lepem« vremenu niti slišimo ne, ko tovornjaku na snegu zdrsne ali se kombi v močni burji znajde v jarku, pa je to takoj glavna novica. Navsezadnje pa k vsemu skupaj zagotovo pripomore tudi to, da je posebno grdega vremena (dež, megla, močan veter, toča, sneg …) vseeno precej manj kot lepega in – recimo mu – malce manj lepega, ko je oblačno, toda vseeno suho.
Strokovno, analitično, s konkretnimi podatki, skratka tako, kot je treba, so se vpliva vremena na nastanek prometnih nesreč lotili pri nizozemskem raziskovalnem inštitutu SWOV. Vse skupaj so nedavno prilagodili ter dodali kup ustreznih slovenskih podatkov še pri slovenski agenciji za varnost prometa (AVP). Dokument je nastajal kar nekaj časa in po tem, ko so avtorji pregledali številne študije o vplivu dežja, snega, toče, megle, vetra, pa tudi nizkega sonca in osvetljenosti nasploh, razkril številne mite o tem, kakšen vpliv ima čisto zares vreme na nastanek prometnih nesreč in s tem varnost v prometu.
Pri tem je treba dodati, da je dandanes vpliv vremena na varnost v cestnem prometu drugačen kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Razlogov za to je več, omeniti pa je treba izboljšano infrastrukturo, predvsem kakovostnejše ceste, bolje vidne in izpostavljene opozorilne prometne znake ter druge informativne table, poleg tega pa tudi oznake na cestah in ob njih (denimo za varnostno razdaljo, za vožnjo v megli …), spremenjene predpise, javno obveščanje in izobraževanja ter predvsem tehnološki razvoj, zlasti vozil, ki imajo več orodij za zmanjšanje najbolj neposrednih učinkov neugodnih vremenskih razmer.
»Nove tehnologije ne povečujejo le priložnosti za izogibanje izpostavljanju slabim vremenskim razmeram, ampak tudi za boljše obvladovanje slabih vremenskih razmer. To hkrati pomeni, da izsledki starejših raziskav o vplivu neugodnih vremenskih razmer niso neposredno uporabni za trenutne razmere. Zato je pomembno uporabiti novejšo literaturo, kadar koli je to mogoče, in jo upoštevati pri interpretaciji rezultatov raziskav,« so ob tem zapisali pri AVP.
Večinoma odgovoren človek
Konkretnih podatkov je iz vse Evrope sicer precej, a so vremenske razmere po državah seveda različne. Najnovejši podatki za Slovenijo, ki so jih zbirali med letoma 2018 in 2023, kažejo, če se osredotočimo samo na hujše nesreče, da se je pri nas kar 58 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom zgodilo v jasnem vremenu in 32 odstotkov v oblačnem, le osem odstotkov pa v deževnem vremenu in še dva odstotka v drugih vremenskih razmerah, kot so megla, sneg, veter, toča. Podobno so 66 odstotkov prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo našteli v jasnem vremenu in do 24 odstotkov v oblačnem, do le sedem odstotkov takšnih nesreč pa v dežju in do treh odstotkov v že omenjenih drugih vremenskih razmerah.
Tudi ko pogledamo skupno število vseh nesreč, pridemo do podatka, da se precej več kot polovica prometnih nesreč zgodi v jasnem vremenu, kar torej dokazuje, da vreme nima najpomembnejšega vpliva na število prometnih nesreč. »To se ujema s trditvijo, da je za 90 odstotkov prometnih nesreč odgovoren človek in da naj bi bile vremenske razmere neposredni dejavnik le pri petih odstotkih nesreč,« so še zapisali pri AVP.
Slovenija je sicer majhna, a ima na teh dobrih 20.000 kvadratnih kilometrih vseeno zelo pisano podnebje, kar se kaže tudi v zastopanosti različnih vremenskih razmer pri vplivu na prometne nesreče. Tako so denimo izsledki pokazali tudi, da je v Novi Gorici delež prometnih nesreč, ki se zgodijo v močnem vetru, precej večji kot v drugih mestih. Razlog za to je burja na Goriškem, ki ima posebno velik vpliv na prevračanje tovornih vozil. Megla je bila medtem pri prometnih nesrečah najpogostejša v Ljubljani, kar je seveda posledica pogostega nastanka megle v prestolnici. In tako naprej.
Če povlečemo črto – kakor koli obrnemo, slabo vreme in vremenske nevšečnosti precej povečujejo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Več pa je razlogov, da se jih v takšnih razmerah zares zgodi manj kot v lepem vremenu.
