S priljubljenostjo Slovenije kot turističnega cilja so med turisti čedalje bolj priljubljene tudi naše gore. Toda več obiska se izkazuje tudi z več nesrečami v gorah, kar potrjuje vsakoletna statistika, ko smo iz leta v leto poročali o rekordnem številu reševanj. Prejšnje leto je bilo pravzaprav prvo v nizu desetih let (brez koronskega obdobja), ko se je število intervencij le nekoliko zmanjšalo.
Letos so gorski reševalci posredovali že več kot stokrat. Natančneje, skupno število inteervencije se je povzpelo na 130. Kar nekaj reševanj je gorske reševalce zaposlilo že med velikonočnimi prazniki. Od tega, da je na poti čez Prag, ki vodi proti Triglavu, zdrsnila neprimerno opremljena tuja planinka, do reševanja planinca na območju Solčave, ki je zdrsnil po snežišču in padel čez skalni skok. Precej obsežno pa je bilo reševanje štirih Vietnamcev, ki so zaradi megle in snega zgrešili pot na Krn ter izčrpani obstali pod Krnsko škrbino na višini 1900 metrov. Pri reševanju je sodelovala helikopterska posadka slovenske vojske in 16 reševalcev gorske reševalne postaje Tolmin, kot so ob tem pomenljivo zapisali reševalci, »pa je v današnjem svetu najlažje pridobiti informacije na svetovnem spletu, toda popolno zanašanje nanje ni vedno najboljše«. Hoja po odjuženem snegu je vietnamskim planincem namreč pobrala precej moči in ob klicu na pomoč je bila ena od planink popolnoma izčrpana in podhlajena. Ko so gorski reševalci prišli do njih, so ugotovili, da so bili prav vsi štirje premočeni in podhlajeni. Ta primer nazorno kaže na zimske razmere, ki še vedno vladajo v našem visokogorju, ter na nujno potrebna topla oblačila in zimsko opremo, ki jo take razmere zahtevajo.
Tudi v dneh pred prvomajkimi prazniki je bilo v gorah pestro. Posebno pozornost je pritegnil dogodek pred dbrim tednom, ko so trem planincem pri varnem sestopu iz Vrtače nudili pripadniki Gorske reševalne službe. Med prazniki pa je v nesreči na območju Konjiške gore umrl pohodnik, ki je omahnil 40 metrov v globino.
Posebne razmere nevarne za zdrs
Razmere nad 2000 metri so še zimske in brez ustrezne opreme, to je derez in cepina, se v tem času na pot ne odpravljamo, četudi vlada v dolini pomlad s prijetnimi temperaturami. »Sneg je v tem času pomladni, kar pomeni, da je ponekod zbit in trd – in to ne le v jutranjih urah. Tudi čez dan, ko se odjuži, lahko ostane trd, nevarnost zdrsa je velika. Zdrsnemo lahko tudi na strmejših pobočjih, čeprav je sneg razmehčan, zdrs pa je najpogostejši vzrok za nesrečo v naših gorah. To je pogosta težava prehodnih obdobij, ko imamo v dolini 20 stopinj in je vse zeleno, toda v gorah je sneg ali so na strmejših mestih zaplate snega. Če je sneg na poti in je šlo tam čez že toliko in toliko ljudi, postane sneg zbit in nam lahko zdrsne. S palicami v rokah se ne bomo ustavili, zato je potreben cepin,« poudarja predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar.
Spremenljivo vreme
Spremenljivo in zavajajoče je spomladi tudi vreme. Medtem ko je v dolini toplo, so razmere visoko v gorah popolnoma drugačne. Veter, mraz, hitre spremembe vremena. »Že če prideš v oblak ali je veter – in tega je v visokogorju ponavadi več, kot si mislimo, da ga bo – postane presneto mraz. Topla in ustrezna oblačila so nujna, da preprečimo podhladitev. Če se v takem vremenu zgodi še nezgoda, morda le zvin gležnja, in nimamo toplih oblačil, se človek hitro podhladi,« opozarja sogovornik.
Zato se v gore v tem času ne odpravljajmo brez toplih oblačil, rokavic in kape. Kajti tudi večina koč je v gorah še zaprta, aktualne informacije o tem najdete na spletni strani Planinske zveze Slovenije.
Dan je spomladi res daljši kot pozimi, a je treba zaradi snega in gaženja še vedno računati na daljše časovnice kot poleti. Hkrati pa je v teh mesecih močno sonce, ki se odbija od snežne površine, kar lahko povzroči nemalo nevšečnosti ali celo snežno slepoto, če nimamo sončnih očal, brez sončne kreme pa tvegamo kožne poškodbe.
Sporočila za tujce
Potem ko število reševanj v prejšnjem letu po dolgem obdobju ni doseglo novega rekorda, Gregor Dolinar upa, da se bo ta trend nadaljeval tudi letos. Preventivi in opozarjanju namreč gorska reševalna služba namenja veliko pozornosti, ob pomoči medijev, ki redno opozarjamo na pasti v gorah, se pozitivni učinki tudi zares kažejo. Vsaj pri domačih planincih in turistih. Težje pa je s sporočili doseči tuje turiste, ki množično prihajajo k nam. Lani je GRZS v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in še nekaterimi deležniki izvedel akcijo, v kateri so nagovarjali prav to skupino obiskovalcev naših gora, torej tujce.
»Določene informacije so prišle do tujcev, toda uspeh je tu težje doseči, ker je ciljna skupina bolj razpršena in težje pridemo do vseh, ki so jim ta sporočila namenjena. Na tem področju bomo še delali, predvsem z lokalnimi turističnimi organizacijami, da na kraju samem tujce opozarjajo na pasti v naših gorah. Upamo, da bomo dosegli namen,« pravi Dolinar.
Gorski reševalci opozarjajo, da pred obiskom gora dobro preverite razmere v gorah in vremensko napoved, izberete ustrezno opremo in seveda skrbno načrtujete turo.
»Čeprav smo globoko v pomladi, so v visokogorju še vedno zimske razmere, ki zahtevajo zimsko opremo, primerno obutev in topla oblačila. Spomladansko obdobje pa je zelo primerno za obisk sredogorja, saj temperature niso previsoke. Vsem planincem torej svetujemo, naj bodo previdni, saj bodo s tem sebi in tudi nam prihranili marsikatero nevšečnost. Ljudje so večinoma odgovorni, a najdemo tudi take, ki se ob objavah na družbenih omrežjih odločijo, da so hribi zanje, a izkušenj nimajo. Oprema je čedalje lažja in oblačila so kakovostnejša, toda navsezadnje naj bo neka majčka s kratkimi rokavi še tako super, je to še vedno samo majčka s kratkimi rokavi,« je sklenil predsednik GRZS Gregor Dolinar.
