Rubrika Vseveda Neda že več let informira in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so vsa mogoča vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.

***

V eni od prejšnjih številk Nedeljskega dnevnika sem v naši rubriki že pisala odgovor bralcu v zvezi s pridobitvijo varstvenega dodatka, sedaj pa se je z vprašanjem v zvezi s tem na nas obrnil tudi bralec Tomaž. Zanima ga, ali je varstveni dodatek povezan tudi z nepremičninami, ki jih ima (hiša, avto). Koliko je lahko vredna nepremičnina, da je upravičen do varstvenega dodatka, in ali ga bodo morali potomci vrniti, če umre? Ne bi namreč rad, da bi moral kdo po njegovi smrti kar koli vračati.

Odgovor sem poiskala kar pri pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so podrobno obrazložili zakonodajo, na kratko pa strnjeno pojasnili, da se vračilo sredstev varstvenega dodatka zahteva od dedičev (če ti niso socialno ogroženi) le, če je oseba upravičena do varstvenega dodatka, kljub temu da ima v lasti nepremičnino, v kateri dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katere vrednost presega 120.000 evrov, za katero pa je mogoče sklepati, da si z njo preživetja začasno oseba ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Vračilo prejete pomoči velja ne glede na to, ali ima upravičenec vpisano zaznambo ali ne. Omejitev dedovanja se izvede do višine vrednosti prejetega varstvenega dodatka, torej v celoti, brez zniževanj.

Zakon o dedovanju določa, da se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.

Ne glede na določbo tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Ta se lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina države ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške.