S pomočjo robotske kirurgije po ocenah stroke izvedejo že tri odstotke vseh operacij na svetu, pričakovati pa je, da se bo v prihodnje ta delež še večal. V svetu je rast števila robotsko asistiranih operacij izjemno hitra, v uporabi je že več kot 7500 robotov, od tega le 20 odstotkov v Evropi. Slovenija ima za zdaj le dva taka robota. Eden od teh je v uporabi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, potrebovali pa bi vsaj štiri. Za primerjavo: v sosednji Italiji jih imajo več kot 200. Na Hrvaškem, denimo, so pred kratkim kupili tri robote, prav tako se področje razvija v Srbiji, Makedoniji in Romuniji. V Bolgariji imajo že zdaj kar 30 sistemov za robotsko asistirane posege.
V UKC Ljubljana so od sredine leta 2018, ko so začeli izvajati posege, pri katerih kirurgom pomaga robotski sistem, opravili že 1566 operacij – največ, 1001, v urologiji, in sicer pri raku prostate, ledvic, testisov ter pri rekonstrukciji. Prav tako se takšni posegi že izvajajo v abdominalni kirurgiji in od marca tudi v ginekologiji. Načrtujejo, da bodo letos opravili skupno 400 robotsko asistiranih operacij, kar je 50 več kot v lanskem letu. V prihodnje se obeta širitev takšnih operacij še na področje otorinolaringologije (ušesa, nos, grlo) in prsnega koša.
Prednosti je veliko
Novost na področju robotsko asistirane kirurgije, ki iz ZDA počasi prihaja v Evropo, je sistem »single port«, ki omogoča operacije skozi eno samo luknjo. »Takega sistema tudi Slovenija še nima. Gre za še manj invazivno metodo, primerno za operacije raka prostate, ledvic, ušes, nosu in grla,« razloži urolog doc. dr. Simon Hawlina in na vprašanje, ali je robotsko asistirana kirurgija upravičila njihova pričakovanja, odgovori, da jih je na nekaterih področjih celo presegla. Prednosti robotsko asistiranih posegov so številne. Z robotom operacije izvajajo na minimalno invaziven način: za bolnika pomeni to manj zapletov, manj izgube krvi, manj možnosti, da se poškoduje kateri od sosednjih organov. Posledično to pomeni tudi krajšo hospitalizacijo, krajšo odsotnost z dela in boljši funkcionalni rezultat za pacienta. Tudi pooperativna nega takega bolnika je manj zahtevna, kar pomeni razbremenitev zdravstvenega osebja. To je, kot razloži dr. Hawlina, v času, ko nam primanjkuje medicinskih sester, izjemno pomembno.
Robotska kirurgija bolniku prinaša hitrejše okrevanje in na drugi strani zelo olajša delo kirurgu. Tu ni tresenja rok, omogoča pa boljšo vidljivost, 3D-pogled in desetkratno povečavo, prav tako boljšo ergonomsko držo. Posledično so operacije bolj natančne, bolj varne, kirurgi lahko pri destruktivnih posegih ohranijo več zdravega tkiva, kar vodi v boljše funkcionalne rezultate in krajšo hospitalizacijo bolnikov. »Kot kirurgom pa nam je vedno najlepše, ko nam pacienti povedo, kako zadovoljni so. To je tisto, kar nas najbolj razveseli in nam da energijo za naprej,« pravi Simon Hawlina in dodaja, da pacienti do takšnih operacij sploh niso nezaupljivi. Večina bolnikov si želi najboljšo možno obravnavo. Seveda pomoč robotov v vseh primerih ni mogoča, saj način operacije določajo bolezen, bolnik in kirurgovo znanje.
Tudi zapleteni posegi
S pomočjo robotov so opravili tudi večje, bolj zapletene kirurške posege, praktično vse, ki se jih izvaja v svetu, tudi tiste najbolj zapletene. Poleg tega so v mnogih primerih bolnikom s patologijo na več organskih sistemih omogočili operacijo v eni sami seansi. Govorimo o multidisciplinarnem pristopu, kjer kirurgi iz različnih vej kirurgije operirajo svoj organski sistem pri istem bolniku in mu s tem prihranijo vsaj še eno operacijo. To je ogromen doprinos k izboljšanju obravnave naših bolnikov. »Kar nekaj operacij smo na ta način izvedli prvi v svetu in medicinske primere objavili tudi v strokovni literaturi,« je nad dosežki navdušen dr. Hawlina in prikima, da so, kot pri vseh operacijah, tudi tu možni zapleti, a so vse uspešno rešili, tako da bolniki niso imeli hujših posledic. Spregovori tudi o številkah, ki so presenetljive: z enim robotskim sistemom, ki ga uporabljajo od leta 2018, opravijo dvakrat več posegov letno, kot jih v povprečju opravijo s takimi sistemi v tujini. S tem obsegom operacij je robot že več kot 100-odstotno izkoriščen in povečanje števila operacij je mogoče izključno z novim robotom. V najkrajšem možnem času želijo pridobiti še en tak sistem, čez nekaj let pa verjetno še dva.
V tem trenutku v UKC Ljubljana na področju robotske kirurgije deluje močna ekipa: pet abdominalnih kirurgov in štirje urologi, nekaj se jih še usposablja. Imajo torej znanje in vse potrebne kadrovske kapacitete, da število robotsko asistiranih posegov vsaj podvojijo. Potrebujejo pa povečanje programa. »UKC Ljubljana je zavezan temu, da prebivalcem ponuja najboljše storitve na vseh področjih medicine, posebej na področju kirurgije. Pomembna je odločitev, ali bomo v tej državi razvijali kirurško stroko, ki bo lahko šla v korak z razvitim svetom, ali pa bomo ostali v desetletjih, ki so za nami. Klinični center mora razvijati stroko, zato plačnika pozivamo, naj nam to omogoči,« še pristavi dr. Hawlina in doda, da je njihov cilj ta, da vzpostavijo in razvijajo povezave s tujino ter postanejo najboljši referenčni center robotske kirurgije v tem delu Evrope. Vendar se to področje hitro krepi tudi v sosednjih državah, zato sta hitra širitev programa in nakup novega robotskega sistema izjemnega pomena.
Glede na tehnološki napredek, ki smo mu priča, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo mnogo nadgradenj sedanjega robotskega sistema, predvsem na področju uvajanja umetne inteligence v kirurgijo, slikovne diagnostike (augmentirana realnost) in drugod. Razvoj kirurgije gre vedno bolj v smer čim boljšega informiranja kirurga med potekom operacije, s čimer zmanjšajo možnost zapletov.
Pomagajo tudi pri terapiji
Sicer pa so roboti že skoraj 15 let prisotni tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča. Fizioterapevti si z robotom pomagajo pri ponovnem vzpostavljanju in vadbi hoje. Robot na tekočem traku, ki se imenuje lokomat, omogoča intenzivnejšo in dolgotrajnejšo vadbo, ki je varna in individualno prilagojena tudi najtežje gibalno oviranim nevrološkim pacientom, glede na njihovo stanje in razumevanje. Vadbo hoje z robotom pri pacientih vključujejo kot dodatno obliko fizioterapije.
Janez Špoljar, vodja fizioterapevtov v URI Soča, poudari, da roboti za vadbo hoje ne nadomeščajo fizioterapevta, ampak so terapevtsko orodje v fizioterapevtovih rokah. Za njihovo učinkovitost poskrbi fizioterapevt, ki se v dogovoru z zdravnikom in ostalimi člani rehabilitacijskega tima odloča o primernosti kandidatov za tovrstno vadbo hoje ter naprave uporablja v skladu s sodobnimi priporočili za vadbo hoje. Najlažje dosežejo učinkovitost vadbe z roboti pri pacientih, pri katerih ob začetku obravnave ugotovijo dober potencial za vzpostavitev hoje v prihodnosti. Če je le mogoče, vključijo pacienta v vadbo čim prej, takoj ko zdravstveno stanje to dopušča, ker so takrat z vadbo najuspešnejši.
Poleg lokomata fizioterapevti v zadnjem letu uporabljajo še robota za vadbo hoje po tleh, torej ne po tekočem traku, imenuje se eksoNR. Njegova največja prednost je ravno v tem, da se lahko s tem robotom zaradi hoje po ravnem še bolj približajo naravni hoji pacienta. »Prav tako nam omogoča izjemno prilagodljivost posameznemu pacientu. In tudi tega robota uporabljamo pri pacientih z nevrološkimi okvarami, ki ne zmorejo slediti značilnostim in zahtevam tovrstne vadbe,« pojasni Špoljar in doda, da so, kar se robotizirane vadbe hoje tiče, trenutno opremljeni tako dobro kot najsodobnejše rehabilitacijske ustanove po svetu, saj imajo dva lokomata in en premični eksoskelet. Zato si predvsem želijo, da bi pacientom omogočili čim večjo dostopnost do teh naprav.
Navzočnost robotov v rehabilitaciji sicer ni nujna, saj so paciente z dobrim rehabilitacijskim potencialom rehabilitirali tudi pred pojavom robotov. »Je pa gotovo neizbežna, ker želimo slediti sodobnim rehabilitacijskim smernicam in našim pacientom ponuditi najboljše,« še pristavi vodja fizioterapevtov.
V URI Soča poleg lokomata uporabljajo še pet različnih robotskih naprav za zgornje ude. Delovni terapevti želijo z robotsko podprto vadbo izboljšati spretnosti, ki so potrebne za izvajanje vsakodnevnih dejavnosti. Največja prednost robotsko podprte vadbe je po njihovih besedah ta, da lahko uporabnik v eni obravnavi izvede veliko število ponovitev določenega giba. Terapevt lahko prilagaja intenzivnost, trajanje ter težavnost vadbe in s tem vpliva na motorično učenje. »Robotika je torej le eden izmed medijev, ki nam pomagajo doseči delovnoterapevtske cilje, vezane na izboljšanje izvedbe vsakodnevnih dejavnosti,« pravijo delovni terapevti.
V današnjem času se tehnologija zelo hitro razvija, kar prinaša tudi spremembe v rehabilitacijskem procesu. Robotsko podprta vadba lahko pomembno prispeva k izboljšanju specifičnih vidikov terapevtskega procesa in delovnim terapevtom odpira številne nove možnosti pri izvajanju terapij. Klasične delovnoterapevtske obravnave namreč ne nadomešča, ampak jo dopolnjuje, in v prihodnosti lahko pričakujemo večjo razširjenost ter razvoj robotsko podprte vadbe. Delovni terapevti si želijo, da bi bile robotske naprave še bolj ciljno usmerjene v vadbo vsakodnevnih dejavnosti.
