Podjetje Žale, največje in edino srednje veliko podjetje v Sloveniji, ki pogrebno dejavnost izvaja kot glavno dejavnost, letos praznuje 110-letnico delovanja. V tem času se je marsikaj spremenilo, predvsem pa se je izjemno znižal delež pogrebov s krsto. Ne sicer v zadnjih letih, saj ostaja približno enako, a na vseh 18 pokopališčih, ki jih upravlja podjetje, je le še deset odstotkov pokopov s krsto, kar 90 odstotkov je pogrebov z žaro, deset odstotkov pa je pogrebov z raztrosom pepela.
Pogreb z raztrosom pepela se razlikuje le po tem, da se žara s posmrtnimi ostanki pokojnika ne položi v grob, pač pa se pepel raztrosi na temu namenjenem prostoru. »Pogreb z raztrosom pepela je najbolj trajnostna oblika pokopa, tako glede obremenitve okolja kot tudi glede porabe prostora. Poleg tega po pokopu ni treba postavljati spomenika in urejati groba. Raztros se opravi na točno določenem kraju znotraj ali zunaj pokopališča ali na točno določeni koti na morju. V Mestni občini Ljubljana je raztros pepela od leta 1989 mogoč na pokopališču Žale, od izvedbe širitev pa tudi na pokopališčih Sostro, Polje in Vič,« razloži direktor družbe mag. Robert Martinčič in poudari, da raztros pepela zunaj pokopališč v Ljubljani ni možen, prav tako ne vodijo evidence o alternativnih pokopih, saj jih tudi ne ponujajo ali izvajajo, ker so nezakoniti in hkrati po njih ni povpraševanja.
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti dovoljuje le pokop s krsto, žaro ali raztros pepela in določa, da drugačno ravnanje s pepelom pokojnika ni dovoljeno. »Glede na veljavno zakonodajo pošiljanje žar ali le dela pepela v tujino za potrebe izdelave na primer spominkov ali diamantov ni dovoljeno. Globa za ta prekršek znaša od 2000 do 4000 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika in od 500 do 800 evrov za odgovorno osebo pravne osebe samostojnega podjetnika posameznika,« razloži direktor in dodaja, da zakonodaja prav tako ne dopušča, da bi žaro s pepelom pokojnika hranili doma, kot je to v nekaterih državah po svetu.
Brezčasen spomin
Na Žalah pa sledijo novim digitalnim možnostim in tako omogočajo tudi videoprenos pogrebne svečanosti. Za to se sicer ne odloči veliko ljudi, je pa pomembna pridobitev, saj tak način omogoča spremljanje pogreba vsem tistim, ki so bolni ali nepokretni ali pa se nahajajo daleč stran v tujini in se zato pogreba ne morejo udeležiti.
Martinčič med novimi možnostmi omeni produkt Brezčasen spomin, ki omogoča, da na kraju poslednjega počivališča naših najbližjih pustimo več kot le imena in letnice in povemo zgodbo o ljudeh, ki tam počivajo. S pomočjo sodobne tehnologije lahko na kraju spomina sami ustvarimo zgodbe naših najdražjih tako, da jih bodo zainteresirani in tudi naše naslednje generacije bolje spoznali. O posamezniku lahko zapišemo vse podatke, ki so ga naredile takšnega, kot je bil: kje je bival, kaj je rad počel, kako je živel, česa se je veselil in podobno. Zraven lahko pripnemo tudi fotografije pomembnih dogodkov in dosežkov v njegovem življenju ter delimo poslovilni govor ali video. In to na preprost način, s pomočjo elegantne ploščice s QR-kodo, ki se nalepi na spomenik. Tvorjenje brezčasnega spomina je kar se da poenostavljeno in optimizirano, saj je treba QR-kodo le skenirati, slediti navodilom in vnesti podatke. Prav tako je na voljo pomoč oziroma tehnična podpora za tiste, ki tega ne bi znali.
Širitev pokopališč
Sicer je na 18 pokopališčih, ki jih upravlja podjetje Žale, 57.000 grobov, od katerih je tri četrtine klasičnih za pokope s krsto. Na vprašanje, za koliko časa bodo še zadostovali, Robert Martinčič ugotavlja, da prostora za pokopavanje ves čas primanjkuje. Zato pokopališča ves čas širijo in v ta namen vlagajo veliko lastnih (občinskih) sredstev. V zadnjih nekaj letih so se razširila pokopališča Žale, Sostro, Polje, Rudnik in Vič. Sledile bodo širitve pokopališč Žale, Šentvid, Štepanja vas, Šmartno pod Šmarno goro in Stožice.
Vsaj ob dnevu spomina na mrtve velja omeniti tudi urejenost grobov. Na Žalah si ves čas prizadevajo, da bi bili grobovi urejeni, saj je to po zakonodaji dolžnost najemnika, o čemer smo v Nedeljskem dnevniku že poročali. V skladu z zakonom so namreč najemniki grobov dolžni skrbeti za urejen videz groba, kar zajema tudi skrb za zasaditev in za to, da ta ne posega na sosednje grobove in poti. Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek tistega, ki tega ne upošteva. Nadzor opravlja inšpektorat mestne uprave MOL, ki takšno globo lahko tudi izreče. Če najemnik groba ne vzdržuje in se ne odzove na opomin, ki mu ga pošljejo, lahko Žale najemno pogodbo za grob prekinejo.
