Nekateri že v mlajših letih sanjajo o dnevu, ko jih ne bo več bremenila vsakodnevna obveza odhajanja na delo, in z zavistjo pogledujejo upokojence, ki – če jim zdravje služi in denarnica ni pretanka – uživajo v zlatih letih. Tudi starejši imajo različna pričakovanja od življenja: nekateri štejejo leta in dneve do upokojitve, drugi, ki so že v zasluženem pokoju, pa pogrešajo delo in se znova vključujejo v delovni proces.
V še ne tako oddaljeni preteklosti je človek pri 45 letih praviloma že veljal za starega in ni bilo nenavadno, da so nekateri s čakanja na delo odšli kar v upokojitev. Danes je slika povsem drugačna, saj je kar tretjina delovne sile starejša od 50 let. »Med starejšimi od 55 let je delovno aktivnih približno 173.000 prebivalcev, od 50 let naprej pa okoli 300.000. Skupno število zaposlenih presega 900.000. To pomeni, da bomo tisti, ki smo stari okoli 50 let ali več, še lep čas prisotni na trgu dela,« realnost, ki jo kažejo številke, povzame Julija Pirnat iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Na zavodu dobivajo tudi vse manj prijav starejših brezposelnih. »Če so včasih starejši na zavodu le čakali na upokojitev, danes ni nenavadno, da se starejši od 55 ali 60 let znova zaposlijo.« Lani je po podatkih zavoda zaposlitev našlo več kot 4600 ljudi, starejših od 55 let.
Delo zaradi izziva
Eno od podjetij, v katerih je zanimanje upokojencev za delo veliko, je Petrol. Prejemajo več prijav upokojencev, kot je prostih delovnih mest, pravi Romina Godnič Grošelj s kadrovskega oddelka. »Trenutno pri nas dela več kot 20 upokojencev, veliko je tudi starejših zaposlenih. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je več kot deset zaposlenih praznovalo 30, 35 ali celo 40 let delovne dobe v Petrolu, eden pa bo letos zaznamoval kar 45 let.« Največ upokojencev je zaposlenih v maloprodaji, nekaj pa tudi v upravi.
Da zanimanje upokojencev za delo obstaja, potrjuje tudi Tomaž Arh z zaposlitvenega portala seniordela.si na nedavnem Kariernem vikendu na ljubljanski filozofski fakulteti: povpraševanje upokojencev po delu je večje, kot je na voljo ponudb. »Ljudje dejansko želijo še delati,« poudarja Arh in dodaja, da delo pri njih iščejo predvsem mlajši upokojenci, ki se na trg dela ne vračajo zaradi finančne stiske, ampak zaradi izziva. In že z odločitvijo, da se vrnejo na trg dela, so premagali največji izziv. »Naslednji izziv je, kako najti delo, ki jih bo veselilo. To so ljudje, ki hočejo delati, ne pa tisti, ki morajo.«
Poglejmo nekaj številk: na zavodu za zaposlovanje je bilo lani objavljenih 157.000 prostih delovnih mest. Kot opozarja Julija Pirnat, številka ni absolutna, saj so bila nekatera delovna mesta objavljena večkrat, druga sploh ne, saj objava po zakonu ni več obvezna. Iz številk izhaja, da je »priložnosti in prostora dovolj za starejše in mlajše. Danes se soočamo s pomanjkanjem delavcev, ki jih tudi uvažamo – danes je vsak šesti zaposleni v Sloveniji tujec.«
Skupino starejših brezposelnih skušajo na zavodu opolnomočiti, skupaj z njimi iščejo rešitve. »Če je pri brezposelnem prisoten strah, ga včasih tudi zastopamo pri delodajalcih. Skupaj z njimi predelamo prednosti zaposlitve starejše osebe in skupaj iščemo rešitve za njegove morebitne opažene pomanjkljivosti. Pri tem smo, moram reči, kar uspešni.«
Slabe izkušnje ostanejo
Med delodajalci so še vedno prisotni predsodki, da so starejši zaposleni manj motivirani, da imajo zastarelo znanje in pomanjkanje digitalnih spretnosti ter le čakajo na upokojitev. Pa je to res? Pirnatova odgovarja, da je vse odvisno od posameznika.
»Odvisno je od izobrazbe in od tega, pri katerem delodajalcu je bil posameznik zaposlen. Nekateri delodajalci veliko vlagajo v svoje kadre ter v različne tečaje in izobraževanja vključujejo tudi tiste tik pred upokojitvijo, drugi pa ne. Tisti, ki so dlje časa brez izobraževanj, so v slabšem položaju, če se znajdejo med brezposelnimi, in pogosto občutijo strah pred vključevanjem v nova izobraževanja.«
Razlike opažajo tudi glede na stopnjo dosežene izobrazbe: tisti z višjo izobrazbo se praviloma lažje vključijo v dodatna usposabljanja in pridobivanje novih znanj, medtem ko imajo tisti z osnovnošolsko izobrazbo pogosto slabe izkušnje z izobraževalnim sistemom, ker pa dolgo niso bili vključeni v usposabljanja, imajo občutek, da digitalnim spretnostim ne bodo kos in je tudi zato med njimi več strahu. »Pri teh vlagamo več energije in truda – vključujemo jih v izobraževanja, jih opolnomočimo, nagovorimo njihov strah in skupaj iščemo ustrezne poti za dvig njihove zaposljivosti,« poudarja Julija Pirnat.
V Petrolu se kandidatov z nižjo izobrazbo ne izogibajo. Nasprotno, pri kandidatih, ki so kljub morda nižji izobrazbi v karieri delali z ljudmi, prepoznavajo prednosti, pravi Romina Godnič Grošelj: »Gre za ljudi, ki so zelo komunikativni, želijo ostati vključeni v socialne mreže in četudi jim manjka kakšna digitalna kompetenca, se bodo že naučili, vprašali ali se kako drugače znašli. Tudi poslovodje na naših prodajnih mestih opažajo, da so upokojenci in starejši zaposleni zelo zvesti in predani.«
Spet na delo
Kako motivirati starejše za nove karierne izzive? Treba je pristopiti individualno, poudarja Julija Pirnat. Najpogostejša ovira je miselnost, da so zaradi starosti prestari za vstop na trg dela. »In ta strah pred učenjem novih stvari in vklopom v nov kolektiv je treba nagovoriti. Včasih celo slišimo: 'Ah, kaj bom jaz zdaj stara hodila na delo, dajmo mladim priložnost.' Kar je zgrešeno mišljenje. To je mogoče držalo v časih visoke brezposelnosti, danes pa je generacija mladih, ki vstopajo na trg dela, bistveno manjša in ne zadosti povpraševanja na trgu dela.« Nekateri brezposelni nimajo veščin iskanja zaposlitve, ne znajo napisati življenjepisa, druge pa ovirajo osebne okoliščine, kot je skrb za ostarele starše.
Pozitivne učinke raznolikosti delovnih timov in medgeneracijskega sodelovanja potrjujejo tudi dobre izkušnje na Zavodu RS za zaposlovanje. »Spoštljiv odnos, radovednost in pripravljenost za pridobivanje znanja, so ključni. Naše izkušnje kažejo, da so najuspešnejši mešani timi, v katerih se prepletajo generacije, znanje in izkušnje,« dodaja. »Če smo se pripravljeni učiti drug od drugega in presežemo prvotno skepso, to pomembno prispeva k uspešnosti organizacije.«
Kakšno je trenutno stanje glede zaposlovanja starejših posameznikov v Sloveniji? Visoko izobraženi ostajajo dlje na trgu dela: v starostni skupini od 55 do 64 let jih je zaposlenih 77 odstotkov, medtem ko je med tistimi s poklicno ali nižjo izobrazbo aktivna le še tretjina. Tudi zato potekajo pogajanja o spremembah zakonodaje. Predlog pokojninske reforme bo vlada obravnavala 8. maja, čemur sledi obravnava v državnem zboru. Potekajo že nova pogajanja o spremembah zakona o urejanju trga dela, ki naj bi skladno z neugodnimi demografskimi trendi in potrebami trga dela to področje ustrezneje uredil. Kot dodajajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato že pokojninske reforme vsebujejo nekatere predloge ukrepov za spodbujanje daljše delovne aktivnosti med tistimi starejšimi, ki so še zmožni in še želijo delati.
