»Ne želimo biti talci spora med vlado in Petrolom,« je prejšnji teden odmevalo v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer so domačini v velikem številu protestirali proti zaprtju bencinskega servisa v njihovem kraju. Mimo zaprte poslovalnice so se pred poletno nevihto pripeljali z avtomobili, mopedi in traktorji ter v govorih opozorili, da ne želijo, da se dobički Petrola in moč vlade merijo na njihovih hrbtih. Krajani Črnega Vrha nad Idrijo, Petrine, Solčave in Podkorena so namreč postali žrtev spora med slovensko vlado in Petrolom. Potem ko je vlada tudi na bencinskih servisih ob avtocestah omejila cene goriv in s tem domnevno Petrol prikrajšala za 30 milijonov evrov letnega dobička, je Petrol za povračilni ukrep najprej glasno napovedal enourno zaprtje vseh poslovalnic, se nato premislil, a medtem potihem zaprl bencinske servise v omenjenih štirih krajih. V Črnem Vrhu, Petrini in Solčavi so že pripravili proteste in napovedujejo nove, če jim bencinskih servisov ne bodo odprli. Zagotavljajo, da imajo domišljije za izražanje svojega nezadovoljstva več kot dovolj. Ne morejo namreč verjeti, da bi poslovanje Petrola, ki je lansko leto pridelal skoraj 146 milijonov evrov dobička, na kolena spravile ravno njihove poslovalnice.
»Da imamo zaprt bencinski servis, sem izvedel, ko me je ena od sokrajank poklicala in vprašala, zakaj sta pošta in bencinska črpalka zaprti,« je predsednik Krajevne skupnosti Črni Vrh Gregor Rupnik razložil, da je novica krajevno skupnost s skoraj 1400 prebivalci doletela povsem iznenada – za nameček celo nekaj tednov po tem, ko je ravno njihov bencinski servis dobil priznanje za najboljšega v svoji kategoriji. »Pisali smo Petrolu, a njihovi argumenti nas niso prepričali,« je odkimal Rupnik. Da je ironija še večja, črpalkar trenutno vsak dan prihaja v službo, a odpre le pošto, ki deluje pod okriljem črpalke. Rupnik poudarja, da vsaka ponudba, ki se v kraju zapre, siromaši skupnost. »Na strani vlade je, da nekaj naredi za podeželje in ustavi serijsko zapiranje pošt, trgovin, servisov,« je našteval in pozval tako vlado kot Petrol, naj še enkrat premislita o svojih potezah.
Imeli smo banko, zavarovalnico, hotel, disko …
Z žalostjo sta novico o zaprtju sprejela Anka in Ivan Nagode, ki sta na črpalko po gorivo prihajala zadnjih petdeset let. »Imeli smo banko, zavarovalnico, hotel, disko. Vse so nam zaprli. Mladina se nima kam dati,« je razmišljala Anka Nagode. Opozorila sta, da bo zaprtje najbolj prizadelo kmete, ki jih je na Črnovrški planoti še vedno veliko. Ob dnevno razvedrilo bodo tudi stanovalci bližnjega doma za upokojence, ki so na bencinski servis prihajali po srečke za loterijo, kakšen priboljšek in tudi klepet. Razmisleku se je pridružil Pavel Torkar in se vprašal, kakšna bo poslej požarna varnost vasi in domačij, ko bodo imeli kmetje doma v sodih po več sto litrov goriva. »Dvanajst let sem hodil delat v Ljubljano in od Dolgega mosta proti centru štel črpalke. Na enem kupu so štiri – zakaj jih ne bi raje zapirali tam?« se je vprašal. »Če je ta vlada tako požrešna, da ne more živeti brez teh štirih črpalk, naj odide, sicer jo bomo nagnali mi,« je bil jezen tudi domačin Valentin Lampe.
Krajanom Črnega Vrha sta prišla podporo izrazit domači župnik in idrijski župan Tomaž Vencelj. »Na Petrolu so nas povabili na pogovore k njim v Ljubljano. Jasno in glasno sem jim povedal, da mi v Ljubljano ne bomo hodili, predvsem zato, ker nimamo bencinske črpalke na vsakem vogalu, da bi lahko tankali, zato smo jih povabili k nam. Obljubili so, da se bodo sestanka udeležili, datum bomo določili po današnjem srečanju,« je dejal župan in še: »Če danes ne bomo ničesar dosegli, imamo vsi dovolj domišljije glede tega, kaj še lahko naredimo. Ne govorim o škodi, ampak o kakšni neumnosti, ki si jo bodo vsi zapomnili.«
»Tudi mi smo državljani Slovenije«
Na cesto so se v soboto podali tudi v Petrini, obmejnem naselju v občini Kostel. Z enourno počasno hojo prek prehoda za pešce so zahtevali ponovno odprtje Petrolove poslovalnice, sicer tudi oni napovedujejo stopnjevanje pritiska. »Tudi mi smo državljani Slovenije! Pumpe ne damo! Dol s centralizacijo,« so sporočali na plakatih. »Vladi in Petrolu s protestom sporočamo, da je tudi tukaj Slovenija, da občani ne smemo trpeti zaradi nesoglasij med vlado in Petrolom ter da želimo, da se Petrolov servis znova odpre. Nam namreč ni predstavljal zgolj navadnega bencinskega servisa, ampak tudi kraj, kjer smo dobili osnovne storitve, poleg bencina tudi poštne in bančne storitve, lahko se je tudi kaj kupilo. To so osnovne storitve, ki morajo biti zagotovljene vsakemu državljanu, in to nam je bilo odvzeto,« je v govoru poudarila županja Nataša Turk. Občinski svetnik Marko Preložnik pa je vladi neposredno iz Petrine sporočil, naj jih ne postavlja v vlogo drugorazrednih državljanov. »Že tako nas je malo. Veliko nas je upokojencev in starejših, ki se ne moremo voziti do Kočevja po osnovne življenjske potrebščine in energente, ki so nujni za vsakodnevno življenje,« je dejal.
V Solčavi jih je zaprtje doletelo sredi poletne turistične sezone. »Zaprtje sredi poletne sezone, brez predhodnega obvestila, je za skupnost nesprejemljivo in kaže na popolno nerazumevanje realnosti življenja na oddaljenih, obmejnih območjih in nerazumevanje strateškega pomena območja,« so vladi sporočili solčavski svetniki, tamkajšnji krajani pa se bodo prav tako podali na ceste, če se država in Petrol ne bosta zmogla dogovoriti v prid malim krajem.
Skupnost občin obsoja Petrolovo kaznovanje ljudi
»Petrolovo kaznovanje občin, občank, občanov in različnih poslovnih subjektov, zaradi spora z državo, je nesprejemljivo,« so se odzvali tudi v Skupnosti občin Slovenije, ki jo vodi novomeški župan Gregor Macedoni. »Pričakovali bi, da ima podjetje te velikosti, različnosti produktov in povezanosti s sistemom lokalne samouprave v svojem poslovnem modelu tudi prostor za širšo družbeno odgovornost. Država kot pomemben solastnik podjetja in kot upravljalec države pa mora nujno poskrbeti, da so državljankam in državljanom enakopravno zagotovljene vse nujne storitve in produkti. To velja tudi za gorivo, ki je osnova mobilnosti,« dodajajo v skupnosti.
In kaj pravijo v družbi Petrol? Zapisali so, da so bila omenjena štiri prodajna mesta izbrana na podlagi temeljite in poglobljene ekonomske analize. Zaprta bodo do nadaljnjega, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za vzdržno poslovanje. »Marže pri prodaji goriv so v Sloveniji najnižje v Evropski uniji, trošarine pa med najvišjimi v primerjavi s sosednjimi državami. Že ob dosedanji regulaciji za prodajna mesta izven avtocest najvišja dovoljena marža v Sloveniji ni zadoščala za pokrivanje naraščajočih stroškov rednega poslovanja z gorivi in derivati, kot so stroški dela, najemnin, transporta in skladiščenja,« izpostavljajo, da od vsakega litra prodanega bencina za svoje delovanje poberejo zgolj sedem odstotkov, medtem ko država vzame 60 odstotkov plačila. Kljub temu je družba z več kot 300 bencinskimi servisi v Sloveniji lani zabeležila za 6,1 milijarde evrov prihodkov in leto končala s skoraj 146 milijoni evrov dobička. Poslovala je bolje kot v letu 2023 in tudi rezultati prvih treh letošnjih mesecev so znova boljši od lanskih. Je torej boj na hrbtih ljudi s podeželja res upravičen?
