Vojna v Ukrajini vse bolj drsi na lestvicah dnevnih novic in dnevnih redov srečanj predstavnikov najvplivnejših držav sveta, vzporedno z njo pa se vsaj v Evropi očitno rahljajo tudi drugi ukrepi, ki jih je Evropska komisija uvedla zoper ruske državljane po napadu Rusije na Ukrajino februarja 2022. Tedaj nezaželeni gosti v državah Evropske unije se zdaj postopno vračajo, kar potrjujejo tudi za preteklo leto zbrane številke Evropske komisije o izdanih vizumih.
Potovanje in počitnikovanje v državah Evropske unije je sicer za povprečne prebivalce Rusije, kjer mesečna plača znaša nekaj več kot 1000 evrov, razkošen in finančno zahteven podvig. Povratna letalska vozovnica iz Moskve do Pariza ali Rima stane okoli 1000 evrov, k temu velja prišteti še z izdajo vizuma povezane stroške, plačilo nastanitve, hrane, pijače in drugih popotniških želja za čas trajanja potovanja. Ruski državljani lahko so evropskih prestolnic priletijo preko Turčije ali Združenih arabskih emiratov, saj neposrednih letov med Rusijo in Evropsko unijo zaradi obojestransko sprejetih ukrepov ni ter ostaja zračni prostor zaprt.
Zaradi visokih stroškov so evropske turistične destinacije zanimive predvsem za ožji krog priviligirancev (večinoma gre za tako imenovano »zlato mladino«), v katerega spadajo spletni vplivneži iz modnega sveta, otroci oligarhov in ruska zvezdniška scena. Potovalnih dogodivščin ne skrivajo pred svetom ter se s fotografijami in videoposnetki iz Pariza, Courchevela, Sardinije, Ibize in drugod radi pohvalijo na družbenih omrežjih.
Kje dopustujejo Rusi plitvejših žepov? Kot piše evropski spletni časopis EUobserver, namesto mondenih evropskih destinacij obiskujejo Egipt, Turčijo, Krim v Ukrajini, ki so ga okupirale ruske sile tekom vojne, olimpijski Soči in tudi okraj Altaj, ki se nahaja v južni Sibiriji in velja za eno najlepših območij Rusije.
Eden tistih, ki izkušnje, ideje in trike s potovanj po Evropi deli na družbenih omrežjih, je tudi ruski vplivnež Egor Melo, ki je včeraj na instagramu objavil video z nasveti, kako preživeti letošnje poletje v Italiji. Kot je razvidno iz njegovega profila, je tudi sam te dni v Rimu, pred tem je obiskal Francijo, Madžarsko, lani je bil v Švici in tako dalje … Z objavami na družbenem omrežju instagram želi pokazati širši javnosti, da je kljub ostri politiki podeljevanja vizumom ruskim državljanom, ki so jih sprejele nekatere države Evropske unije, potovanje mogoče vsepovsod – tudi v države, kjer so gostje iz Rusije (še) nezaželeni. Kako? Pridobite vizum iz druge schengenske države, svetuje Melo. Na primer, poletite v Italijo in od tam potujte v države, kjer ruski turisti vizuma ne bi dobili. Ruski vplivnež izjave o svojih potovalnih podvig za ameriški CNN ni želel dati.
Dejstvo, da pridobitev vizuma za eno od držav Evropske unije omogoča prosto gibanje po vseh državah schengenskega območja, poglablja razkol med posameznimi državami. Vendar, kot je za CNN poudarila Sarah Ganty, soavtorica članka v reviji Yale Journal of International Law iz leta 2022, v katerem je nasprotovala prepovedi izdajanja vizumov,ne gre za nezakonite prakse. »Ko ste enkrat v schengenskem območju, lahko potujete znotraj njega kamor koli, ker načeloma ni notranjega nadzora (...). To ni nezakonito. To je schengenski sistem.«
Francozi z vizumi krepijo medosebne vezi
Da vojna v Ukrajini kljub sankcijam in varnostnim pomislekom ukrajinskih zaveznikov tone v pozabo, potrjujejo tudi statistični podatki o številu izdanih vizumov. Čeprav podatki Evropske komisije vključujejo tudi delovne in študijske vizume, je bila večina potovanj ruskih državljanov v EU – kar 90 odstotkov – turistične narave.
Spomnimo, da je v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022 Evropska unija zamrznila brezvizumski režim in uvedla sankcije na področju letalstva. Številke za leto 2024 pa kažejo na opazen porast v številu izdanih vizumov ruskim državljanom: izdali so skupno 552.630 novih schengenskih vizumov, kar je 25 odstotkov več kot leto prej. V primerjavi s štirimi milijoni izdanih vizumov pred pandemijo leta 2019 se zdi številka sicer nepomembna, Vizumi, izdani ruskim državljanom leta 2024, sicer predstavljajo slabih šest odstotkov vseh izdanih vizumov v schengenskem območju, ki obsega 25 držav članic EU ter Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico.
Najbolj pridno ruskim državljanom vizume izdajajo v Italiji. Po podatkih Evropske komisije so tako na dveh ruskih konzulatih lani izdali 152.254 vizumov za schengensko območje, kar je skoraj 18.681 več kot leta 2023. Francija je v letu 2024 izdala 123.890 vizumov (25.000 več), Španija pa 111.537 (15.000 več). Grčija (59.703 vizumov lani) in Madžarska (23.382) sta prav tako odprtih rok sprejemali ruske turiste.
»Medosebni stiki in kulturne vezi lahko igrajo pozitivno vlogo pri spodbujanju medsebojnega razumevanja,« so podatke o številu izdanih vizumov za EUobserver utemeljili na francoskem zunanjem ministrstvu, kjer dodajajo, da se trudijo ohraniti razliko med režimom, odgovornim za vojno v Ukrajini, in ruskim prebivalstvom, civilno družbo ter opozicijo. »Pomembno je, da to okno ostane odprto in da ima ruska družba dostop do več verodostojnih virov informacij.« Poudarjajo tudi, da varnostne grožnje jemljejo resno, vizume pa izdajajo na individualni osnovi, v skladu s pravili EU.
Italijansko in špansko zunanje ministrstvo se na vprašanja EUobserverja nista odzvali.
Kdo se otepa ruskih turistov?
Po evropskih državah so ruski turisti sicer večinoma dobrodošli – predvsem zaradi finančnih razlogov. »Ruski turisti, ki pridejo v EU, so v povprečju premožnejši od evropskih,« je za bruseljski spletni časopis povedal Jamie Shea, nekdanji tiskovni predstavnik zveze Nato, ki se ga v Beogradu spomnijo predvsem po izjavah o kolateralni škodi med zračnimi napadi na nekdanjo Zvezno republiko Jugoslavijo (ZRJ), danes pa predava vojaške študije na Univerzi v Exeterju. »Evropska letovišča jih imajo rada, ker kupujejo nepremičnine po vrtoglavih cenah, bivajo v dragih hotelih in zapravljajo v butičnih trgovinah.«
Vendar pa ruski turisti niso enako zaželeni po vsej Evropi in statistika kaže, da so vizumske politike Francije, Italije, Španije, Grčije in Madžarske v ostrem nasprotju s pristopom držav, ki mejijo na Rusijo ali so bile v preteklosti tarča ruskih sabotaž. Tovrstni incidenti so bili v zadnjih letih zabeleženi v baltskih državah, Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Nemčiji, na Poljskem, v Romuniji in na Švedskem.
Med državami, ki so po ruskem napadu na Ukrajino najostreje omejile turistične vizume za ruske državljane, so Latvija, Norveška, Poljska, Finska, Estonija, Litva in Češka. Kako so v nekaterih od njih utemeljili svojo politiko do izdaje vizumov ruskim državljanom? Na estonskem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da ruski turizem v času, ko Rusija nadaljuje vojno v Ukrajini in hkrati krepi hibridne aktivnosti proti EU, ni upravičen.
Previdni so tudi na Češkem. Češki zunanji minister Jan Lipavský je za EUobserver opozoril, da ruske obveščevalne službe že dolgo izkoriščajo nenadzorovane turistične tokove kot del svojih taktik. Kritičen je tudi do francoske diplomatske retorike ob vprašanju dobrodošlice ruskih gostov: »Bodimo iskreni – dopustovanje na sredozemskih plažah ni resna oblika medkulturnega stika. Kremlja ne bomo spreobrnili z masovnim turizmom.« Češka je sicer ruskim državljanom lani odobrila le 148 vizumov.
Tudi Finska, ki meji na Rusijo, je lani je izdala le 3211 schengenskih vizumov, kar je približno 7500 manj kot leto prej, Poljska 251, Bolgarija pa 11.815 vizumov, kar je med vsemi državami območja največji posamezni padec, in sicer za več kot 36.000.
Politiko zaostruje tudi Nemčija, ki je dom največje ruske diaspore v EU: lani je izdala 17.202 vizumov, kar je 5272 več kot leto prej, a bistveno manj od skoraj 300.000 pred pandemijo in vojno.
Kaj pa Slovenija? V nasprotju z navedenimi državami je pri nas številka izdanih vizumov poskočila: lani s(m)o jih izdali 81 več kot leta 2023.
Pohlep po denarju pred varnostjo in solidarnostjo?
Grožnja iz Rusije se zdi iz Pariza ali Rima drugačna kot iz Talina ali Varšave, še opozarja Jamie Shea. »Manj verjetno je, da bodo ruski turisti v državah, ki so do Rusije bolj naklonjene, izvajali hibridno vojno, kar Moskva običajno prihrani za bolj ostre nasprotnike, kot so baltske države in Velika Britanija.«
Steven Blockmans iz bruseljske organizacije CEPS je za EUobserver izpostavil drugo nevarnost množičnega turizma: pod pritiskom ali v zameno za nagrado lahko ruski državljani uporabljajo svoje pametne telefone za kartiranje kritične infrastrukture po Evropski uniji, opazovanje premikov enot ali druga opazovanja in nadzor. »Podpora množičnemu ruskemu turizmu med vojno je znak politične gluhosti,« je jasen.
Ker vizum, izdan v Franciji ali Italiji, omogoča vstop v celotno schengensko območje, je neimenovani uradnik Evropske unije brez dlake na jeziku Francoze, Italijane in Špance obtožil pohlepa in osnovnega pomanjkanja solidarnosti z ruskimi sosedami.
Molk iz Bruslja
Latvija je med najglasnejšimi zagovornicami strožje vizumske politike za ruske državljane. Latvijska zunanja ministrica Baiba Braže je 25. maja pozvala vse države EU, naj začasno ustavijo izdajanje vizumov Rusom, pri čemer je kot razlog navedla vse večje varnostne grožnje iz Moskve. Notranji ministri baltskih držav, nordijskih držav in Poljske so se 19. junija sestali v Talinu, kjer so izdali skupno izjavo, v kateri so potrdili svojo namero, da preprečijo vstop v schengensko območje brez vizumov Rusom, ki so sodelovali v vojni proti Ukrajini.
Medtem ko različne države Evropske unije in schengenskega območja vsaka po svoje ureja vprašanje izdaje vizumov ruskim turistom, Evropska komisija o aktualnem stanju molči. Leta 2022 je sicer izdala neobvezujoče »smernice« o omejitvi ruskih potovanj, a na aktualna vprašanje EUobserverja, ali načrtuje nadaljnje ukrepe, ni odgovorila.
In kaj predvidevajo obstoječe smernice Evropske komisije? Da konzularna predstavništva temeljito preverijo, ali bi prijavitelj lahko pomenil grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali mednarodnim odnosom katere koli države članice. Kot rečeno, skupino držav, ki na svojem ozemlju ne želi ruskih turistov in njihovega denarja, jezi predvsem dejstvo, da izdan vizum za eno državo pomeni prosto gibanje po vseh državah schengenskega območja.
Nekdanja komisarka za notranje zadeve, Švedinja Ylva Johansson, se je lani novembra zaradi varnostnih razlogov zavzela za zaostritev pravil EU glede vizumov. Tudi v Estoniji podpirajo možnost, da bi njihove ostrejše omejitve morale veljati po vsej uniji. Po drugi strani si na francoskem zunanjem ministrstvu, kjer so vizumom še naklonjeni, prizadevajo za, kot pravijo, »usklajen evropski odziv«.
