Zakonca Tone in Slavka Žuk iz okolice Kočevja sta prvo oktobrsko soboto preživela v svoji počitniški hiši v zavetju kočevskih gozdov in dan izkoristila za nabiranje gob. Jurčkov in lisičk ni bilo, pa sta nabirala bisernice, sivke, sirovke ... Naslednje jutro sta si jih privoščila za zajtrk, popečene na masti in s čebulo. A dober zajtrk bi se lahko kaj hitro končal tragično, saj je Tone prejšnji dan pomotoma v košaro nabral tudi panterjevo mušnico. Po tem, ko je vse hudo za njima, nam dolgoletni gobar zgodbe ni povedal zato, da bi se hvalil s svojo nesrečo, temveč v poduk, da ne bi še kdo v preveliki gobarski vnemi bisernice zamenjal za panterjevo mušnico. Gobi sta si namreč zelo podobni.

Tone Žuk je izkušen gobar, nabira jih večino svojega življenja in kljub sedmim križem ga je tokrat gobarska sreča izdala prvič. »Malo prehiter sem bil,« prizna, »zraven bisernic je bila tudi panterjeva mušnica in več kot očitno sem ju zamenjal. Prav tako je imela po klobuku bele pike, nisem pa bil pozoren na obroček na betu. Bila je čisto majhna, klobuk ni imel treh centimetrov premera, snel sem ji samo kapico in jo odložil v košaro. Druga napaka je bila ta, da sva jih z ženo za zajtrk pripravila šele naslednji dan, gobe je sicer najbolje pripraviti takoj sveže nabrane. Tako pa se je strup z mušnice, tako so mi povedali pozneje v kliničnem centru, prenesel še na druge gobe v košari,« pripoveduje.

Slabost in halucinacije

Ena od njunih sreč tistega dne je bila tudi ta, da so imeli v Kočevju nadomestne volitve za župana. Takoj po zajtrku sta se tako z vikenda odpravila domov, Tone pa nato na volišče. Vse se je namreč odvilo zelo hitro, od prvih znakov slabosti do izgube zavesti je minilo manj kot dve uri.

Zdravniška pomoč je posebno zahtevna, ko bolniki ali še pogosteje njihovi svojci povedo, da so zaužili različne gobe v gobovi juhi ali pa jih vzeli iz zamrzovalne skrinje – in tako ne vedo več, za katero gobo je šlo.

Če bi se prvi znaki zastrupitve pokazali na vikendu, se sogovornik sprašuje, ali bi bila sposobna pravočasno priti do pomoči oziroma pomoč do njiju. Najprej se je slabost polotila žene, zato se je odločila za počitek, po vrnitvi z volišča pa se je vrtoglavica pojavila še Tonetu. K sreči je težave takoj povezal z zajtrkom in gobami ter nemudoma na pomoč poklical sina. »Žena je bila že tako slaba, da sva jo v avto morala odnesti, imela je halucinacije. Odpeljali smo se v kočevski zdravstveni dom, od tam je žena v Ljubljano odletela s helikopterjem, mene pa so za njo peljali z reševalnim vozilom. Povedali so nama, da je šlo za minute. Na poti sem izgubil zavest, prebudil sem se naslednji dan pred kosilom.« V vmesnem času so jima izprali želodec, jima nadomeščali tekočino, sama se teh trenutkov ne spomnita. Oba sta zelo hvaležna osebju na centru za klinično toksikologijo in farmakologijo. Domov sta se vrnila po dveh dneh. »Nauk te zgodbe je, da gob ne gre nabirati prehitro. Popolnoma se je treba prepričati, kaj nabiramo, in dvakrat pogledati, preden gobo odložimo v košaro. Zavedati se moramo, da je mokra goba tudi sicer lahko videti povsem drugače kakor suha,« svetuje previdnost. Potem ko se je izpostavil in v javnosti predstavil svojo zgodbo, se je oglasilo kar nekaj žaljivih spletnih komentatorjev. Kot dolgoletni gobar, ki spoštuje naravo, se tudi njim zahvaljuje in sporoča: po bitki in s kavča je lahko biti general.

V Sloveniji raste okrog 200 strupenih gob

Pri nas poznamo približno 3000 vrst gob, med njimi jih je okrog 200 strupenih. Zastrupitve z gobami so pogoste pozno poleti, predvsem pa jeseni.

Panterjeva mušnica, goba / Foto: Wikimedia

Panterjeva mušnica je zelo strupena goba. / Foto: Wikimedia

»Slovenci smo gobam zelo naklonjeni. Gobe so močno vpete v naš zgodovinski in kulturni prostor, gobarjenje pa je za marsikaterega Slovenca priljubljena oblika rekreacije. V zadnjem obdobju zaznavamo povečano zanimanje za gobe tudi med mlajšimi, o čemer pričajo številne objave in skupine o gobah na družbenih omrežjih. Večje je tudi zanimanje za bolj eksotične vrste gob in ne zgolj za jurčke in lisičke. Zaradi vsega tega so zastrupitve z gobami v Sloveniji razmeroma pogoste,« ugotavljajo zdravniki Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v ljubljanskem UKC Miran Brvar, Gašper Razinger in Lucija Šarc. Po njihovih izkušnjah naša sogovornika nista bila prva, ki sta panterjevo mušnico zamenjala z bisernicami, vsako leto obravnavajo kar nekaj takšnih primerov. V jeseni se rado zgodi tudi, da nabiralci gob smrtno nevarne kučmice zamenjajo za štorovke in s tem ogrozijo delovanje svojih jeter ali pa da zeleno mušnico zamenjajo z dežniki ali kukmaki.

Najhuje, ko odpovedo jetra

Zdravniki pojasnjujejo, da se velika večina zastrupitev z gobami kaže s slabostjo, bruhanjem, drisko in bolečinami v trebuhu, ki se običajno pojavijo v nekaj urah po gobjem obroku. Najbolj pa se bojijo zastrupitev, pri katerih se omenjeni simptomi zastrupitve izrazijo po več kot osmih urah. »Takšen klinični potek je na primer značilen za zeleno mušnico, strupene vrste dežničkov in kučmice, ki jih ljudje še vedno zamenjujejo za jurčke, orjaške dežnike oziroma marele in nekatere vrste štorovk. V tem primeru pride do akutne odpovedi jeter z multiorgansko prizadetostjo. Edina možnost ozdravitve je presaditev jeter,« poudarjajo.

Zdravniška pomoč je posebno zahtevna, ko bolniki ali še pogosteje njihovi svojci povedo, da so zaužili različne gobe v gobovi juhi ali pa jih vzeli iz zamrzovalne skrinje – in tako ne vedo več, za katero gobo je šlo.

Napotki za nabiranje in uživanje gob

Pri nabiranju in uživanju gob velja: nabiramo le tiste, ki jih sami stoodstotno poznamo ali pa jih kupimo od preverjenih virov. Podarjanje gob sorodnikom, znancem, prijateljem je lahko nevarno. Mlajši otroci naj gob ne uživajo. Posebna previdnost je potrebna tudi pri starostnikih in bolnikih pri določenih, predvsem gastrointestinalnih boleznih (razjede na želodcu, vnetje trebušne slinavke …). Gobe uživamo kot začimbo ali priloge. Ker so težje prebavljiva hrana, se izogibamo uživanju gob zvečer. Gobe morajo biti uporabljene ali shranjene isti dan, kot so nabrane. Za kratek čas jih shranjujemo na hladnem, najbolje v hladilniku. Črvive, stare gobe in gobe, nabrane na kontaminiranih rastiščih (na primer na odlagališčih odpadkov), niso primerne za uživanje.

Bisernica, goba, / Foto: Wikimedia

Bisernica je ob primerni pripravi užitna goba, a zelo podobna panterjevi mušnici. Njeno meso je belo, tam, kjer je poškodovano in izpostavljeno zraku, pa postane rožnato. To je ključna značilnost, po kateri jo lahko ločimo od strupene panterjeve mušnice. / Foto: Wikimedia

Ob kakršnih koli težavah po zaužitju gobjega obroka pa šteje hiter klic dežurnemu zdravniku, ki se bo po potrebi posvetoval z zdravniki iz centra za zastrupitve ali pa pacienta napotil v bolnišnico. 

Priporočamo