Izgubljene davke namerava premier nadomestiti z manj nakupi orožja in vojaške opreme. To ne bo težko. V orožarskih poslih se vrti toliko denarja, da je že samo s preklicem kakšnega manjšega vojaškega nakupa mimogrede mogoče prihraniti deset ali več milijonov evrov. Zgolj pri aktualnih orožarskih poslih, kot smo poročali v petkovem Dnevniku, se zneski gibljejo do 33 milijonov evrov, za oklepnike patria, ki so jih kupili predlani, pa bo šlo kar 270 milijonov.

Prejšnja in sedanja vlada sta živeli v pravi vročici oboroževalnih nakupov: nove puške, novi helikopterji, letala, oklepniki, tovornjaki, radarji, rakete, vojaška ladja... Ko je ob vsem tem kdo rekel, da je kupovanje železja nekoliko pretirano, glede na to, da ni denarja niti za pomembne projekte v zdravstvu ali šolstvu, so ga nekdaj vladajoči "levičarji" in sedanji "desničarji" hitro označili za populista, ki ne razume "obveznosti Slovenije do zveze Nato".

Kako izmišljen je bil argument o Natu, vidimo zdaj, ko se je vlada sama odločila, da bo prekršila zaveze Natu. Obrambni minister Karl Erjavec, ki mora oklestiti vojaško trošenje, je priznal, da bo zmanjšanje obrambnega proračuna moral pojasniti zavezništvu, in dodal: "Ne dvomim, da bom pri tem uspešen." To je nekaj novega. Doslej so nas prepričevali, da zveza Nato ni razumevajoča organizacija, ko je treba varčevati pri nakupih orožja. Ideje, da bi namesto kakšnega oklepnika raje kupili opremo za onkološki inštitut, hitreje zgradili pediatrično kliniko, povečali dostopnost novih bioloških zdravil ali izboljšali zobozdravstveno oskrbo prebivalstva, so oblastniki zavrnili zaradi "mednarodnih obveznosti". Zdaj vidimo, da ni povsem tako, ker je zvezi Nato varčevanje očitno mogoče pojasniti, če le obstaja politični interes na slovenski strani.

Kljub temu se tudi z vojaškimi nakupi ne sme ravnati rokohitrsko, kot se dogaja zdaj. V četrtek popoldne, po Janševem oznanilu, je bila na obrambnem ministrstvu prava zmeda. Katerim nakupom naj se odpovedo, so se spraševali uradniki. Večina zadev je namreč povezanih; ko je pred leti padla odločitev za poklicno vojsko, je bilo jasno, da bo treba tem vojakom kupiti najboljšo opremo. Ko rečeš A, je treba reči tudi B. Ko so kupili oklepnike patria, je bilo jasno, da bo treba kupiti tudi izvidniška vozila. Stvari so v paketu. Nobenega smisla nima vrhunsko usposobljenim poklicnim vojakom v roke poriniti 20, 30 let staro opremo, ki je ostala še od JLA in nabornikov. Učinkovitost in motivacija poklicnih vojakov bosta precej manjši, kot bi bili s sodobno tehnologijo. Pavšalno in mesarsko rezanje po oborožitvenih programih zaradi kratkoročnih političnih ciljev torej lahko povzroči še več škode, ki jo bo treba plačevati iz naslednjih proračunov.

Janez Janša je v volilno leto vstopil z nizkimi javnomnenjskimi ratingi in številnimi težavami. Ne preseneča, da potem obljube Natu kar nenadoma niso več tako zelo zabetonirane. Očitno je mogoče kupiti tudi manj orožja. Tega ne gre pozabiti, ko boste po več mesecev čakali na pregled pri zdravniku, plačevali drag vrtec za otroke, visoke davke ali pa se spraševali, zakaj avtocestni križ še ni zgrajen.