Od imenovane trojice ima Karzaj največ (Ahmadinedžad pa najmanj) razlogov za nezadovoljstvo z vsebino objavljenih dokumentov. Diplomati ZDA so v gradivih za interno uporabo prikazali afganistansko vlado kot popolnoma skorumpirano. Opisali so jo kot stroj za "delanje" denarja: kot mašino, ki vleče vase denar in ga deli tistim, ki ji pripadajo ali jo podpirajo.

Druge depeše povedo, od kod tisti denar prihaja, za kaj je uradno namenjen, kam dejansko gre in kako ni nobenih mehanizmov, ki bi formalno uravnavali odgovorno uporabo sredstev, pošiljanih v Afganistan. Te depeše zadevajo mahinacije "osvoboditeljev", "mirovnikov" in "graditeljev" Afganistana, torej neko drugo mašino, mašino okupacije, v kateri je priden kolešček tudi Slovenija. A v prvi vrsti zadevajo ZDA. V enem prvih in še vedno najboljših komentarjev Wikileaksove objave ameriške diplomatske pošte je Simon Jenkins v Guardianu med drugim zapisal, da je razmetavanje denarja, ki si ga privoščijo ZDA, šokantno. Kam gre denar, namenjen pomoči (verjetno bi morali reči tako imenovani pomoči), se nikdar ne gleda, ne sledi se njegovi uporabi, ne pregleduje računov in ne ocenjuje učinkov te pomoči. (Že pred časom smo lahko prebrali, kako se paketi gotovine, poslane v Afganistan, včasih pretovorijo kar na letališču in odpeljejo na bančne račune članov demokratično izvoljene kabulske vlade v tujini.) Vtis je, da ZDA ne vedo, kaj delajo, za kaj uporabljajo svojo silno moč in da nihče več ne igra po njihovem scenariju. Jenkins pravi, da Washington reagira kot ranjeni medved: "njegov instinkt je imperialen, njegova uporaba moči pa neproduktivna". Washington v nasprotju s Karzajem in podobnimi ni zanikal korektnosti informacij, ki so jih, med drugim iz Afganistana, pošiljali v centralo njegovi diplomati. To pač ni mogoče. Zato pa besno nasprotuje objavi korektnih informacij.

Ta majhen segment diplomatske pošte je primeren poklon mednarodnemu dnevu boja proti korupciji. (Ni mi znano, da bi se mu posvečala pretirana pozornost.) Ko diplomati govorijo o demokratičnem Afganistanu, nam kažejo vlado, ki živi od korupcije in za korupcijo. Kaj pa, če nam kažejo tip vlade, ki živi od korupcije in za korupcijo? Kaj, če ne gre za lokalno posebnost in nam Afganistan razodeva globalni pojav? Kaj, če bi se namesto tega, da bi se samo zgražali nad Karzajevo vlado (kar je sicer na mestu), vprašali, ali vlade globalno ne postajajo predvsem mašine, s katerimi tisti, ki jih imajo v uporabi, pridobivajo denar in ga delijo sebi in svojim? In ali ni denar vse bolj ključen dejavnik tudi pri odločanju o tem, kdo bo dobil v uporabo te mašine za "delanje denarja"?

Korupcijska mašina v Kabulu je nekaj, kar vzdržuje mednarodna koalicija okupatorjev pod vodstvom ZDA. To ni nekaj, kar so si postavili Afganistanci sami. Ta vzor korupcije je delo mednarodne skupnosti. Za to se borimo v Afganistanu. Za to moramo biti tam. Za to gre tudi denar slovenskih davkoplačevalcev. Če bo konec okupacije, bo konec tudi te korupcijske mašine. To je zdaj dobesedno vojna za korupcijo. Če se denar, ki ga pošiljajo v Afganistan, večinoma ne uporablja v javnem interesu, v javno dobro Afganistana, se niti denar, ki se uporablja za to, da naše vojske so v Afganistanu, ne uporablja v javnem interesu. Ta vojna ni ne v javnem interesu Afganistana, ne v javnem interesu držav, ki plačujejo zanjo, in ne v javnem interesu mednarodne skupnosti. Ta vojna je v interesu korupcije, korupcija pa po definiciji ni v javnem interesu.

Afganistanska vlada nam priča, da pri korupciji nikdar ni en sam. Afganistanska vlada, ki živi od korupcije in za korupcijo, je neposredno globalni pojav. Ta vlada in vojna, ki jo vzdržuje, sta velikanska mašinerija, ki preliva denar davkoplačevalcev kakih petdesetih držav v zasebne žepe, na zasebne bančne račune - pa ne samo afganistanske. Sladkost te korupcije je, da niti tisti, ki korumpirajo, ne uporabljajo lastnih sredstev. Ta afganistanski primer nam kaže, da se svet ne utaplja samo v revščini, temveč se utaplja tudi v denarju, in da tone v revščino, ker se utaplja v denarju.

Nič čudnega, da globalna politokracija besni, ker takih rabot, kot je afganistanska vojna, ne more več zaviti v tako imenovano diplomatsko zaupnost ali skrivnost. Besna je, ker je njeno delovanje proti javnemu interesu in proti javnemu dobremu postalo predmet javnega vpogleda in interesa. Kaj bi ti politokrati lahko pokazali, če bi jih kdo izzval, naj pokažejo na kako svoje dobro delo? Ne dobro zase ali sostorilce ali kolaborante, temveč dobro za javnost. In dobro za javnost, ki bi ga kot takega definirala javnost sama, ne njihove medijske službe. Boli jih, ker Wikileaks dokumentira način, metodo njihovega delovanja. Ne gre za to, da bi tega ne vedeli že prej; gre za to, da zdaj imamo dokazno gradivo. Ne gre za to, da smo politikom doslej vedno verjeli; gre za to, da jim zdaj načeloma ne bomo več verjeli. Ne zato (ali vsaj ne samo zato) ker lažejo. Objavljena diplomatska pošta nosi sporočila, v katerih ne lažejo. Sporočila o Karzajevi vladi, denimo, niso lažniva. Zato pa toliko ostreje kažejo, katera sporočila so lažniva. Sporočila za javnost namreč.

Karzajevi protesti proti objavljenim depešam o naravi njegove vlade in s tem o naravi vojne, ki to vlado ohranja pri življenju, sovpadajo še z enim zgovornim datumom. V teh dneh je globalna okupacija Afganistana pod vodstvom ZDA postala daljša od sovjetske okupacije. O tem je komaj kdo poročal. Zasledil sem komentar Patricka Cockburna, pa ne v kakem "osrednjem" mediju. Primerjava med sovjetsko in zdajšnjo okupacijo je nezaželena. Najprej zato, ker lomi jezik, v katerem se javnosti pripoveduje o afganistanski vojni. Sovjetska okupacija je namreč veljala za okupacijo in kot taka je bila tudi obsojana. Kako primerjati dve okupaciji, ne da bi na današnje ustvarjanje miru, prinašanje demokracije in svobode ter izgradnjo in razvoj Afganistana - četudi le potihoma in le za trenutek - pomislili kot na okupacijo? Nič manjši problem ni v tem, da primerjava pokaže, da so Sovjeti poskušali bolj ali manj vse, kar danes poskušajo "zavezniki", da so bili v svojih prizadevanjih uspešnejši in da so vseeno izgubili.