Po Magajnovem odhodu oporečnih glasov med Pahorjevimi poslanci ni več. Tudi vlada da je homogena. O sumu, ki ga preiskujejo ustrezne ustanove, da je bilo v Pahorjevem kabinetu gnezdece korupcije, ni bilo "niti besede". Za Pahorja, njegovo stranko in vlado porazne (lahko bi rekli katastrofalne) ugotovitve meritev javnega mnenja so se odločili "jemati z zrnom soli" in "tej temi na klavzuri niso posvetili velike razprave". Pahor je junaško izjavil, da bi bilo "sramotno, če bi zaradi rezultatov javnomnenjskih anket spreminjal politiko". Pahorjevi ministri so v jeziku, podobnem njegovemu, dali vedeti, da "ni nobenega razloga niti za razmislek, kaj šele za zamenjavo na čelu vlade" in da "v stranki veje optimizem". Z "določeno točko kritičnosti" pa so razpravljali o tem, "kje ljudje vlade niso uspeli razumeti pri izvajanju reform", in sklenili, da je "treba ljudem na lahek in razumljiv način pojasniti nujnost reform". Po oceni Pahorja in njegovih je osrednji problem - "šum v komunikaciji z ljudmi".

To me spominja na tiste verske ločine, ki se, strnjene ob voditelju, odločijo za kolektivni samomor. Če bi šlo za ločino, bi se lahko čudili ali zgrozili in jim morda zaželeli, da bi jim bil bog milosten. Ampak ti ljudje vodijo našo državo. Zato nad njimi ne moremo preprosto zamahniti z roko. To ni verska blaznost. To je politika, ki je izgubila racionalne koordinate, politika, ki je racionalna - kolikor pač je racionalna - le še v svoji norosti. Teh ljudi se je treba bati. Gledati jim je treba pod prste, da bomo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Tako ne bomo zavrgli vsaj možnosti za omejitev ali omilitev škode, ki jo delajo.

Kaj lahko razberemo iz medijskega dogodka "klavzura"? Najprej neobrzdano željo po publiciteti. Potem izogibanje soočenju, kaj šele spoprijemu s problemi. Vidimo lahko zatekanje v neko posebno stanje duha, ki mu rečejo "optimizem", bi pa bila zanj primernejša kaka klinična oznaka. Vidimo tudi, da so si ustvarili svoj jezik - vladno-strankarski argo, ki bi ga lahko opisali kot pahorjansko-lukšičevsko slovenščino, okičeno z vlačičevskimi besednimi sličicami - in svojo realnost. Eden od opozicijskih voditeljev je te dni dejal, da Pahor laže, ne da bi trenil z očesom. Morda. Morda pa je še huje. Kaj, če verjame, da je to, kar izreče, res?

Potem je tu politika. Vidimo lahko silno aroganco in globoko omalovaževanje in zaničevanje ljudi. Vidimo nesposobnost upoštevati drugačne poglede. Če ljudje gledajo na njihovo politiko drugače kot oni sami, jih ljudje "niso uspeli razumeti". Vidimo odsotnost sposobnosti za refleksijo in samokorekcijo. Kar prodajajo za načelnost, je zmes neodzivnosti na dražljaje iz okolja, rigidnosti, arogance in krčevitega oklepanja oblasti. Bush je takemu zadržanju rekel "staying the course", vztrajanje na začrtani poti. (Vemo, kam je pripeljala!) Pahor pravi, da bi bilo "sramotno" spreminjati politiko, ki nima podpore pri ljudstvu. Za demokratičnega voditelja pa se mi zdi taka izjava nerodna. In kaj je ta Pahorjeva "politika"? Obupno nedomiselno vsiljevanje receptov trdo-desne ideologije, ki je pred dobrega četrt stoletja zavladala svetu, zdaj pa se skupaj z njim sesuva. Pahorjeve reforme so v tem duhu jemanje tam, kjer ni, oziroma tistim, ki nimajo, da bi dajali onim, ki imajo že preveč. Reformatorski argument je moč, metoda oktroiranje. Tako se bo odpravil "šum v komunikaciji z ljudmi".

Naposled nas "klavzura" opozarja, da Pahorja ne smemo podcenjevati. Očitno obvladuje stranko. V razsulu, ki ga je povzročil, to ni zanemarljiv dosežek. Stranka je homogena in ga enotno podpira v vsem. Stranka torej ni nič boljša od Pahorja. Pahor očitno obvlada prijeme in metode za interno delo, ki dajejo slutiti drugačnega moža od tistega, ki "uveseljava narod". Posredno, prek stranke, in neposredno mora tako operirati tudi v vladi, kadar je ne vlači pred kamere. Ne bom uganjeval, kakšen stil dela je to, mislim si pa, da gre za nekaj ekstremistično nezdravega.

Kakšno "homogenost" vlade Pahor s tem ustvarja? Tako rekoč isti trenutek, ko se je hvalil, da je njegova vlada homogena, je eden od ministrov, voditelj koalicijske stranke, javno opozoril, da je TEŠ 6 "Patria te vlade". To je le malo manj kot reči, da gre za posle, ki bi jih morali preiskati kriminalisti. Čez nekaj dni smo izvedeli, da Pahor vodi svojo zunanjo politiko mimo ministrstva za zunanje zadeve. Hvala, Wikileaks! Preden so vse skupaj malo "popeglali", smo lahko prebrali, da na MZZ niso seznanjeni s Pahorjevimi pogovori na veleposlaništvu ZDA. Predsednik republike je Pahorjevo dogovarjanje z ameriškim odpravnikom poslov pogojno označil za neprimerno in neskladno z načeli in interesi slovenske zunanje politike. Izvedeli smo tudi, da je Pahor ponujal usluge, za katere ni zakonske podlage, in posle, za katere nima zakonskih pooblastil.

Dostojni politik bi po takem razkritju vsaj ponudil odstop in v spodobni državi bi ga odslovili. Pri nas pa poslušamo Pahorja, kako informacijo iz ameriške depeše zanikuje. Na kakšni podlagi bi mu lahko verjeli? Reakcije na dokumente, ki jih objavlja Wikileaks, so različne, veliko je pomislekov o formi, ne vem pa, da bi kdo razen Pahorja in Ahmadinedžada zanikal substanco sporočil.

Pahor se seveda izvija in izmika in, med drugim, problem prevede v vprašanje servilnosti slovenske zunanje politike. Ampak če servilnost je problem, ni glavni. Dober ameriški prijatelj je bil bliže problemu, ko me je vprašal, zakaj se Slovenija obnaša kot vlačuga. Če se že gre dvomljive posle, zakaj ne zahteva spodobnega plačila, kaj več od slikanja z Obamo? Tudi sam se sprašujem, zakaj se ti naši voditelji raje ne gredo vsaj poštene prostitucije. Opravičilo za Pahorja ni niti sicer pravilna ugotovitev, da so "ocene, ki jih podajajo ameriški diplomati v svoji interni komunikaciji, stvar ameriške diplomacije". Naš problem v resnici ni ameriško interno komuniciranje, je pa še kako naš problem informacija, ki jo vsebuje depeša, o kateri je govor. Ta informacija (če se ne dokaže, da je neresnična) kaže na potencialno nezakonito in škodljivo ravnanje predsednika vlade. Dosedanji odgovor na ta problem pa kaže, da hoče Pahor Slovenijo spremeniti v klavzuro SD.