Marija Ekar je soproga Franca Ekarja, dolgoletnega predsednika Planinske zveze Slovenije, nekdanjega župana Preddvora in kandidata LDS na državnozborskih volitvah 2004. Od leta 2006 je vidni člana DeSUS-a. Gospod Ekar pa je poleg tega, da je nosilec državnega priznanja, ki ga je prejel iz rok nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, tudi "lastnik" dosjeja SDV s šifro 0055000-00000. Šifra označuje bivše (opuščene) redne sodelavce Službe državne varnosti. Naključje?

Odgovor SDS na obtožbo goljufanja pri izpitu poslanca Mariniča

Pred leti mi je zdaj že pokojni profesor psihologije pripovedoval, kako so hitro po vojni imeli na Filozofski fakulteti konceptualni sestanek partijske celice, na katerem so dolge večerne ure razpravljali o vprašanju, ali slučaj obstaja. Diskusija se je nekaj časa nagibala v eno, nekaj časa v drugo smer. In ko je že kazalo, da bo prevladala trda, diamatska interpretacija, da slučaja oziroma naključja ni, je menda prišlo sporočilo Edvarda Kardelja, da slučaj je; naključje obstaja. Takrat je menda neki profesor, ki je nasprotoval stalinističnemu, diamatskemu koncipiranju stvarnosti, triumfalno vzkliknil: "Samo norec, samo paranoidna glava lahko verjame, da naključja ni, da je vse povezano, vse osmišljeno z ozadji, z naklepi, umeščeno v naklepna omrežja in peklenske načrte…" In je imel prav. A zanimivo. Več kot 60 let po konceptualnem in praktično političnem obračunu s stalinizmom, nekatere glave še vedno verjamejo v zaroto na vseh ravneh. Nič se ne zgodi, nič se ne odkrije, razkrije slučajno. Vse je povezano z vsem. Vse se steka v Organizacijo ali iz nje. Ali gre za "bolno glavo" (glave) ali za instrumentalizacijo paranoje (tudi lastne!), naj presodi vsak sam. Vsekakor pa so nekatere interpretacije v zadnjem obdobju šokantne. O tem sem se resno zamislil, ko je finska televizija pripravila oddajo o Patrii, korupciji in korupcijskih mrežah. O.K. Navedbe in namigi so res hudi in kot državljan si lahko samo želim, da bi ne bili resnični. Kajti za Slovenijo bi bilo "zelo nerodno", če bi se potrdilo, da je za finsko korupcijsko zgodbo stoletja resnično stal sam vrh slovenske vojske, obrambnega ministrstva in celo vlade (prejšnje legislature). Dobro, kaj je res in kaj ni, bo pokazal sodni postopek. A trditi, da je osrednja finska televizija YLE s celotnim avtorskim in organizacijskim omrežjem del domače, slovenske zarote, je res noro. Ko je oddaja o Patrii prišla na plano, so začele "bolne glave" iskati povezave prek mednarodnih strankarskih navez in ne vem še česa. Paranoja ali zgolj instrumentalizacija le-te?

No, za človeka s samega vrha te paranoidne zgradbe smo vajeni, da v vsem išče povezave, smisle, da ne verjame v naključja. Ampak v zadnjem času gredo v SDS res predaleč. Neki poslanec je domnevno goljufal na izpitu. Ni lepo, a se dogaja. In ko (če) študenta dobijo, je pač problem. Profesorica je ugotovila, da naj bi prišel pisni del izpita opravljat nekdo drug, ne pa poslanec. In je, kot je to predvideno v pravilnikih, ustrezno ukrepala - goljufijo prijavila vodstvu fakultete. To pa je dosje založilo. Pač približno tako, kot so v Matejevi eri založili depeše Interpola. Sedanje vodstvo se sicer izgovarja na prejšnje, a sprenevedanje resno načenja akademsko kredibilnost kranjske Fakultete za organizacijske vede. Prejšnje vodstvo ne ve, kam je prijavo goljufije pospravilo, sedanje pravi, da ne more biti odgovorno za dejanja prejšnjega(?!). Oboji pa očitno ne upajo drezati v politično gnezdo SDS. Na koncu bo moralo sodišče arbitrirati o nečem, kar bi moralo biti del samoumevnih internih postopkov v akademskem okolju. A to je en del problema. Hujši je ta, da je na hudo obtožbo goljufije svojega poslanca SDS reagirala "po Janševo". Namreč, ni se ukvarjala z vprašanjem, ali je res ali ni, z vztrajanjem, da se naredi grafološka analiza naloge, ki bo razjasnila, ali je poslanec sam pisal izpit ali ne, ampak z osebno in družinsko diskvalifikacijo profesorice. Srhljivo! Na hudo obremenitev poslanca Mariniča SDS odgovarja z vprašanjem, češ, kdo pa je ta profesorica. In v najbolj žlahtni stalinistični maniri ugotavlja, da je žena nekoga, ki je bil dolgoletni predsednik Planinske zveze Slovenije, kar je verjetno že samo po sebi sumljivo. In še huje. Ta človek, mož žene, ki je domnevno zalotila poslanca SDS pri goljufiji, je od predsednika republike Kučana dobil državno odlikovanje, kar pa je sploh kronski dokaz. Dokaz česa? Da Marinič ni goljufal? Vsak privrženec, volilec, član SDS, ki ima vsaj malo morale in vesti, bi se moral sramovati in distancirati od takšnih "krvnih" diskvalifikacij.

Kot tudi od reakcij stranke na - v tem primeru pa nič več domnevnem ampak dejanskem - manipuliranje z izobrazbo poslanca SDS Bezjaka. Bezjak je, če povzamemo, kandidiral na listi SDS in bil na uradnem spisku kandidatov DVK zaveden kot ekonomist. Ve se, kaj je ekonomist in kako do naziva prideš. Vsekakor ne z nekim pildkom (oziroma potrdilom), iz katerega sledi, da se je "usposabljal za vodenje poslovanja v manjših podjetjih". Kaj pa naj bi to pomenilo? Kdo zna to prevesti v nacionalno poklicno nomenklaturo? Na svojih uradnih spletnih straneh je sicer pojasnil, da je doštudiral na VEKŠ v Mariboru, visoko šolo pa da je opravil na GEA Collegeu (tako včerajšnji Dnevnik). A tako eno kot drugo je lažno. Kajti iz razkritega nesporno sledi, da Bezjak nikoli ni študiral na faksu, ampak v najboljšem primeru po faksu. S "šnelkurzom" je opravil neko funkcionalno usposabljanje, za katerega za zdaj ni jasno, ali daje kakšno formalno izobrazbo, znano iz kataloga poklicev. Vsako potrdilo pač ni kvalificirano poklicno spričevalo. Sam imam na magnetni tabli v kabinetu na fakulteti ponosno pripeto potrdilo, da sem uspešno opravil usposabljanje iz požarne varnosti, pa zato nisem poklicni gasilec. In tudi Bezjak ni ekonomist.

Hja, včasih so politiki manjkajočo izobrazbo pridobili z delom (t.i. "z delom pridobljena poklicna zmožnost"), zdaj jo dobivajo s "tehničnimi težavami". Bezjak namreč zaplet pojasnjuje s tem, da, kot zapiše na spletni strani www.marjanbezjak.si, "že dalj časa opažamo tehnične težave, ki jih že odpravljamo". Dobro. Se zgodi.

A bolj kot posamezni goljufi in prevaranti so zanimive generalne reakcije SDS. Problem svojih goljufov in lažičev SDS rešuje tako, da vsemu pripiše zaroto. Pač, "ni slučajno", "ve se, zakaj", "vsi so povezani", "vsi imajo ozadja"... Tako tudi vsi, ki so bili po Janševem porazu imenovani na kakšno funkcijo. Če pogledate spletno stran SDS, boste ugotovili, da je denimo dr. Sonja Kump postala predsednica Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih zato, ker je bila med podpisniki peticije za Ziherla in Miheljaka in ne morebiti zato, ker je profesorica andragogike na Filozofski fakulteti, Marcel Štefančič jr. je postal član sveta Javnega zavoda Slovenska Kinoteka, ker je sopodpisnik novinarske peticije in ne morebiti zato, ker je eden največjih filmologov in filmofilov na Slovenskem. In tako naprej.

A največja cvetka, ki lepo pokaže, kako te norost in paranoja na koncu vedno zgrabi za lastni rep, je zaznamek na isti spletni strani, da je bila Barica Zidar imenovana za članico sodnega sveta s kvalifikacijo, da je tašča Gorana Klemenčiča, državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Nezaslišano! Kakšen nepotizem, bodo kričali Janševi akademiki. No, nerodno je edino to, da gospa ni samo tašča, ampak tudi mati. Namreč mati Nine Zidar Klemenčič, s katero skupaj vodita advokatsko pisarno Zidar & Klemenčič. In pisarna (preko hčerke Nine, soproge istega državnega sekretarja) zastopa Janeza Janšo v seriji tožb. Več kot nerodno. Tu ne gre več za vprašanje, kdo je kdo in zakaj, ampak kdo je tu nor in paranoiden.