Vojko Tadina se je leta 2018 zaposlil kot zapisnikar na kazensko-preiskovalnem oddelku celjskega okrožnega sodišča. Nedolgo zatem so se začela dogajati nenavadna »naključja« in policija je začela sumiti, da so nekateri njihovi preiskovanci izvedeli, da jim prisluškujejo ali jih čakajo hišne preiskave. Zdelo se jim je, da bi lahko bil kriv Tadina, da bi dobili trdne dokaze, pa so sredi leta 2020 začeli prisluškovati tudi njemu. Izkazalo se je, da je res v stiku z osumljenimi tihotapljenja ilegalnih migrantov in preprodaje drog. Prišlo je na dan, da je Tadina (močno zadolžen) odvisnik od drog, z njim pa naj bi bili v nečedne posle vpleteni še Danijel Šentveter, Gregor Tanšek in Miran Despot. Tadina in Šentveter sta očitke takoj priznala, druga dva pa ne, a so ju na koncu prav tako obsodili – nedavno so na višjem sodišču tudi njuni sodbi potrdili, tako da sta pravnomočno obsojena.
Tadina, ki je priznal šest kaznivih dejanj izdaje tajnih podatkov, je s tožilstvom sklenil sporazum in predlani dobil pet let zapora na odprtem oddelku v Rogozi. Izrazil je obžalovanje, da je svoje težave reševal na napačen način, in zagotovil, da se to ne bo več zgodilo. Šentveter je bil obsojen zaradi dveh kaznivih dejanjih pomoči pri izdaji tajnih podatkov in dobil leto in deset mesecev tako imenovanega vikend zapora. Tanška in Despota pa je čakalo sojenje. Prvemu so očitali izdajo tajnih podatkov in pomoči pri tem kaznivem dejanju, na koncu pa je bil obsojen le za prvi očitek – dobil je pogojno kazen šest mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Tudi Despot je (zaradi dajanja podkupnine) dobil pogojno kazen, in sicer eno leto zapora s triletno preizkusno dobo ter 1150 evrov denarne kazni. Njuna zagovornika sta se pritožila na mariborsko višje sodišče, ki pa je nedavno vse njune ugovore zavrnilo kot neutemeljene in sodbi v celoti potrdilo.
»Obilno« upoštevali
olajševalne okoliščine
Na Tanškovem telefonu so na primer našli več fotografij dokumentov, označenih z »interno«: slikan je bil računalniški ekran, na katerem je bil odprt dokument ali pa dokument v papirnati obliki, ki ga nekdo drži v roki. Po trditvah njegove zagovornice ni jasno, ali so bili dokumenti v času, ki jih je dobil, še vedno tajni. Pritožbeni senat o tem ni podvomil, kajti zapisnikar jih ne bi nosil s sodišča, če bi bili splošno dostopni. Navsezadnje se je to dogajalo v času, ko so bili prikriti preiskovalni ukrepi (prisluškovanje in snemanje, tajno delovanje in tako dalje) še vedno v veljavi in bi razkritje podatkov nepoklicanim lahko škodovalo policijski preiskavi. Zagovornica je kritizirala tudi višino izrečene kazni, češ da Tanšek prej še ni bil kaznovan, da ima urejeno življenje in redno zaposlitev ter da je šlo za lažje kaznivo dejanje. Toda višji sodniki so menili, da so olajševalne okoliščine »obilno« upoštevali in da je bila kazen ustrezno odmerjena.
Kot utemeljeno in pošteno so ocenili tudi Despotovo kazen. Obramba sicer ni zanikala, da je od Tadina dobival dokumente, a je trdila, da mu v zameno ni obljubljal odpisa dolga in kake druge nagrade. Prav tako naj dokumentov ne bi zlorabil ali posredoval naprej. Sodišče se je strinjalo, da iz prestreženih pogovorov in SMS-sporočil neposredno ni izhajalo, da Tadina čaka nagrada. Ni pa dvoma, da je Despot za dokumente kazal veliko zanimanje. Ko mu ni računalniku uspelo odpreti ključka, ki mu ga je dostavil Tadina, je takoj zahteval drugega. Iz njune medsebojne komunikacije je bilo tudi jasno, da je Tadina opozarjal na neporavnan dolg. In ni se strinjal, ko mu je Tadina odgovoril, da so njegovi ključki vredni več kot dolg.
