Čeprav je na francoskih volitvah zmagalo levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta, nima zadostne večine, da bi samo sestavilo novo vlado. Rezultat volitev je viseči parlament, ko nobena od treh prvih političnih sil ne more samostojno sestaviti vlade.
Preberite tudi komentar: Svetla in negativna plat francoskih volitev
Francija, ki sicer ima izkušnje s koalicijskimi vladami, a skope, zdaj verjetno čaka daljše obdobje politične negotovosti in iskanja novega premierja. Kaj se je zgodilo na volitvah in kako naprej, smo zbrali v kratkem vodniku po francoskih parlamentarnih volitvah.
1. Kako to, da je skrajna desnica po zmagi v prvem krogu po drugem krogu pristala šele na tretjem mestu?
K temu je največ prispevalo povezovanje združene levice in vladnega sredinskega tabora, in sicer tako, da so tretjeuvrščeni iz obeh blokov, ki so zaradi več kot 12,5 odstotka glasov vseh registriranih volilcev prišli v drugi krog, odstopili. Zaradi več kot 200 odstopov je bilo v drugem krogu namesto 306 le 89 trobojev. V dvobojih, ki jih je bilo več kot 400, pa je imel skrajni desničar manj možnosti za zmago, ker so za njegovega nasprotnika skupaj glasovali levi in sredinski volilci.
Poleg tega je skrajna desnica, tudi zaradi številnih rasističnih, antisemitskih, ksenofobnih, seksističnih in homofobnih izpadov svojih kandidatov in njihove nesposobnosti, da bi predstavili svoj program, pokazala, da ni primerna za vladanje Franciji. Tako lahko zelo veliko volilno udeležbo v drugem krogu razumemo kot mobilizacijo velikega dela Francozov, ki so se ustrašili, da bo premier postal 28-letni Jordan Bardella, ki s svojimi demagoškimi nastopi prav tako ni bil prepričljiv.
2. Kakšne so možnosti levice, da se dogovori o skupnem kandidatu za premierja?
Nova ljudska fronta (NLF), kot se imenuje združena levica, zahteva zdaj zase položaj predsednika vlade. V tednu dni namerava sporočiti njegovo ime. Med kandidati je tudi 73-letni voditelj radikalne levice Jean-Luc Mélenchon, za katerega vodilna političarka njegove stranke Nepokorjena Francija Mathilde Panot pravi: »Levico je naučil zmagovati, on je dal upanje milijonom, ko je dobil 22 odstotkov glasov na predsedniških volitvah, po njegovi zaslugi imamo zdaj NLF.« A v NLF ga odločno zavračajo socialisti in komunisti. Menda mu manjka kultura dialoga, ki bo zdaj pri vladanju nujno potrebna. Vsekakor je v NLF še cela vrsta politikov, ki bi lahko bili na čelu vlade. Med izvoljenimi socialističnimi poslanci, a tudi ostrimi nasprotniki Mélenchona, je François Hollande, predsednik Francije v letih 2012–2017.
A tudi če se NLF dogovori o skupnem kandidatu za premierja, ga mora odobriti še sedanji predsednik Emmanuel Macron. Sicer bi se spodobilo, da podeli mandat za sestavo vlade koaliciji, ki je dobila največ poslancev. Vendar ima Macron o marsičem, na primer tudi o pokojninski reformi, povsem nasprotna stališča kot NLF. Poleg tega je NLF, čeprav najmočnejša politična skupina v skupščini, še zelo daleč od absolutne večine poslancev in bo sama zelo težko vladala. Sicer bi lahko za vsak zakon sproti iskala večino v skupščini. Prav tako bi lahko podobno kot Macronove vlade vladala z dekreti, kar omogoča člen 49/3. Toda v svojem programu ima NLF odpravo tega ustavnega člena. Težko pa bi dobila koalicijskega partnerja. Zlasti nihče zunaj NLF, tudi vladni tabor, noče v koalicijo z Mélenchonovo Nepokorjeno Francijo, ki ima 74 od 182 poslancev NLF.
3. Kaj pomeni takšna porazdelitev glasov za odločanje v francoski skupščini?
Predvsem bo zaradi delitve skupščine na tri bloke, ki so vsi daleč od absolutne večine in med katerimi sodelovanje ni mogoče, težko priti do stabilne vlade. Možno je, da bo leto dni, dokler ne bodo po ustavi možne nove parlamentarne volitve, vlada opravljala le tekoče posle. Takšno odločitev bi lahko sprejel predsednik Macron, ki bo še naprej imel pomembno vlogo. Od njega je odvisno, kdo bo predsednik vlade. Za zdaj na tem položaju pušča Gabriela Attala. Sicer ga lahko z nezaupnico odstavi tudi skupščina, a za to je potrebna absolutna večina poslancev, torej bi se morala NLF povezati s skrajno desnico. Novo vlado bi po kakšnem spornem ukrepu spet lahko zrušila absolutna večina poslancev.
4. Kaj pomeni omenjeni položaj v francoski skupščini za evropsko politiko?
Vsekakor so si v večini članic EU oddahnili, ker evroskeptična in proruska skrajna desnica ni zmagala. Vendar se zdaj bojijo, da bo francoska skupščina v takšni sestavi, kot je zdaj, težko sprejemala evropsko zakonodajo. Poleg tega bi se lahko oslabila vloga Francije kot vodilne sile v EU poleg Nemčije. A večji del NLF je proevropski, izjema je Mélenchonova Nepokorjena Francija. Podobne so razlike v NLF glede Nata in odnosa do Ukrajine. Prav lahko pa si predstavljamo dobro sodelovanje v zunanji politiki med Macronom in socialističnim premierjem, tako kot sta pred četrt stoletja zelo uspešno sodelovala desničarski predsednik Jacques Chirac in socialistični premier Lionel Jospin.
