Ustavno sodišče je v odločitvi zapisalo, da hkratna izvedba posvetovalnega referenduma z volitvami v Evropski parlament ne more pomeniti zlorabe posvetovalnega referenduma, saj lahko volivci na isti dan odgovorno glasujejo na volitvah in referendumu.

Prav tako je po mnenju sodišča neutemeljen očitek, da bi razpis tega referenduma s povečanjem volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament določenim političnim strankam in njihovim kandidatom oteževal politično tekmo na volitvah. »Povečanje volilne udeležbe, če bi do njega prišlo, samo po sebi ne more pomeniti protiustavnih posledic razpisa referenduma,« so zapisali.

Sodišče je tudi odločilo, da odlok ne krši ustavno zagotovljene pravice o odločanju, saj iz pregledanega gradiva ne izhaja, da bi bila poslancem »kakorkoli otežena ali preprečena udeležba« na seji DZ oziroma glasovanju o odloku na tej seji, pa tudi ne na seji mandatno-volilne komisije, na kateri so poslanci odločali o odloku.

Ustavno sodišče je še zapisalo, da iz ustave ne izhaja obveznost DZ, da bi moral pred sprejetjem odloka, s katerim se razpiše posvetovalni referendum, pridobiti mnenje vlade ali ministrstva za zdravje, kot nje zatrdil predlagatelj za oceno ustavnosti odloka.

Sodniki so v obrazložitvi tudi poudarili, da ustavno sodišče ni pristojno, da bi presojalo skladnost sprejemanja odloka s poslovnikom DZ, ampak je pristojno za presojo skladnosti odloka z ustavo in zakoni. Pojasnili so, da lahko posvetovalni referendum razpiše le DZ sam, izid pa nima zavezujočih pravnih učinkov.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je bil sodnik Klemen Jaklič, ki je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da je ustavno sodišče s to odločitvijo odstopilo od svoje ustaljene presoje, po kateri je pristojno za presojanje kršitev določb poslovnika DZ. Poleg tega je pojasnil, da odločitve ni mogel podpreti, ker meni, da so se ostali sodniki izognili očitku predlagatelja, da je oblast zlorabila pravico do referenduma, ko je želela s hkratno izvedbo z evropskimi volitvami povečati volilno udeležbo njej naklonjenih volivcev.

Zahtevo za ustavno presojo odloka o posvetovalnem referendumu o rabi konoplje sta aprila vložili opozicijski SDS in NSi. Menita, da je odlok o razpisu referenduma, ki so ga poslanci potrdili na seji, v neskladju z več členi ustave. Med drugim sta opozorili na procesne nepravilnosti sprejemanja odloka in nasprotovali izvedbi referendumov hkrati z junijskimi evropskimi volitvami.