Ameriški predsednik Joe Biden in njegov predhodnik ter vnovični protikandidat Donald Trump se bosta ponoči soočila na prvi televizijski debati. V analizah pred njo v ospredju ni toliko vsebina kot oblika. Okoli 81-letnega Bidna se je pri mnogih volilcih nabral dvom o tem, koliko je fizično in mentalno pri močeh za še en štiriletni mandat. Devetdeset minut razprave s Trumpom naj bi vsaj nekoliko zbistrilo sliko. Nad nastopom 78-letnega Trumpa pa visi vprašanje, ali bo zmogel dovolj discipline, da ne bi s kaotičnim nastopom odbijal še neprepričanih volilcev in škodoval samemu sebi.
Od podcenjevanja do preračunljivega čislanja
Sporočila iz obeh taborov v dnevih in tednih pred soočenjem, ki bo ob tretji uri po našem času v Atlanti, so kazala, da debati pripisujejo veliko težo v tekmi za še neopredeljene pred novembrskimi volitvami, ki bodo po vseh napovedih tesne. V Trumpovem taboru so o Bidnu sprva govorili podcenjujoče, da je šibak in nesposoben, nato pa obrnili ploščo, saj nižanje pričakovanj glede nasprotnikovega nastopa res ni najbolj premišljena taktika. Zdaj pravijo, da je Biden v politiki že desetletja, da ima z debatami bogate izkušnje in da zna dobro nastopiti, ko je res potrebno. So pa zato dodali trditve, da bodo Bidna pred nastopom »napolnili z adderallom«, torej stimulantom, kot je rekel Trumpov svetovalec Chris La Civita. V Bidnovem taboru pa so pomen, ki ga pripisujejo soočenju, pokazali že s tem, da so bili njegovi pobudniki. Zanj so se odločili zaradi Bidnovih slabih javnomnenjskih številk, ki so deloma posledica pomislekov o predsednikovem zdravju.
Pričakovati je, da bo Biden med soočenjem spomnil na Trumpovo nepriznavanje volilnega poraza leta 2020 in vdor njegovih privržencev v kongres med potrjevanjem volilnih rezultatov. Trumpu zaradi tega grozi kazenski pregon, prav v teh dneh pa bo vrhovno sodišče objavilo odločitev, ali uživa imuniteto, kot trdi sam. Biden bo verjetno spomnil tudi na Trumpovo imenovanje vrhovnih sodnikov, ki so odločili, da ustava ne zagotavlja pravice do splava, in na to, da je Trump prvi bivši predsednik, ki je bil spoznan za krivega za kaznivo dejanje – v primeru glede plačila za molk o razmerju s Stromy Daniels.
Trump bo na drugi strani verjetno kritiziral Bidna zaradi inflacije, draginje in nezakonitega priseljevanja, kar so teme, ki najbolj skrbijo večino Američanov. Pričakovati je tudi razpravo o mednarodni politiki, tudi o vojni v Ukrajini. Trump je nedavno dejal, da bi ustavil vojaško pomoč Ukrajini, če ne bi hotela sesti za pogajalsko mizo, Rusijo pa bi tja poskušal spraviti z grožnjo, da bo sicer Ukrajino še bolj oboroževal. V televizijskih soočenjih sta včasih najpomembnejša le kakšna gesta ali stavek, ki jima je potem namenjena vsa pozornost. Trump je pred nekaj dnevi sporočil, da se je odločil, kdo bo njegov podpredsedniški kandidat, imena pa še ni razodel. Če bi ga med soočenjem, bi s tem lahko poskrbel, da bi vsi govorili le o tem.
Brez občinstva in z izklapljanjem mikrofonov
Tokratno soočenje je v več pogledih odmik od tradicije zadnjih desetletij. Še nikoli ni bilo tako zgodaj. Trump in Biden še nista uradna predsedniška kandidata svojih strank, saj bosta nominaciji prejela na julijski republikanski oziroma avgustovski demokratski konvenciji. Običajno so soočenja septembra in oktobra, zlasti v Bidnovem taboru pa so se zavzemali za zgodnejše datume, ker je predčasno glasovanje postalo tako zelo razširjeno.
Novost je tudi, da ne tokratne ne naslednje debate, dogovorjene za 10. september, ne bo pripravila komisija za predsedniška soočenja, ki je to počela vse od leta 1988. Z njo so bili nezadovoljni v obeh taborih, tudi zaradi vztrajanja pri poznih datumih soočenj. Tako bo debata potekala v organizaciji izključno televizije CNN, in to pod posebnimi pravili. Občinstva sploh ne bo, kar je še en odmik od prakse. In tistemu, ki ne bo pri besedi, bodo izklopili mikrofon, da ne bo govorjenja vsepovprek. Takšen je vsaj načrt.
