Upravna enota Ljubljana je zaradi stavke odpovedala vse naročene termine. Še vedno je mogoče priti nenapovedano, a pripravite se na čakanje. Miha Turk je popoldne na terenu spet preveril razmere.

»Čakamo že eno uro in 45 minut, pa jih je deset še pred nami,« pove mama z dvema majhnima otrokoma in najstniško hčerko, ki smo jo nekaj minut pred peto srečali pred vrati upravne enote na Linhartovi. V vrsti na vročem soncu je v tistem času še vedno čakalo okoli 20 ljudi.

Študentka Tanja, ki smo jo srečali tik pred peto, ko je uspela urediti potni list, nam je povedala, da je prišla ob treh. Kakšno uro je čakala zunaj in potem je morala čakati še v prostorih upravne enote. »Ko sem vstopila, so mi dali listek, in potem sem še kakšnih 40 minut čakala, da sem prišla na vrsto. Sam postopek pa je trajal kakšnih pet minut.«

»Razumem, da stavkajo in da moramo zato čakati. Saj podpiram njihove zahteve, ampak verjetno bi lahko tudi na kakšen drugačen način zahtevali pravico,« je še dodala.

Pred Linhartovo smo prišli ob pol petih popoldne. V pol ure je prišla na vrsto samo ena stranka.

»Prišla sem ob treh. Tukaj sem dve uri in po mojih izračunih bom čakala dve uri in 40 minut,« pripoveduje Mojca, ki je prišla po nov potni list.

Šest minut čez peto uro pride iz stavbe Vuk Stanković, predsednik sindikata UE Linhartova, in najavi: »Upravna enota dela do šestih. Sprejmemo lahko samo še tri stranke. Ostali pridite drugič.«

Mojca se je na te besede odzvala razočarano: »Uro pred koncem nam povedo, da za nas nimajo časa. Se pravi, da je njihov tempo tri stranke na uro. Sem brez komentarja. To pomeni, da bom morala sedaj vzeti dopust in iti v drugo občino po potni list.«

Ljudje so napoved zaenkrat sprejeli stoično, le kakšnih pet jih je obupalo. 

Preberite tudi: Stali so v vrsti na dežju, tudi 90-letne gospe in starši z malčki

Ob pol šestih je Vuk Stanković sporočil čakajočim, da so za danes zaključili in da ne sprejemajo več strank. Gospod v srednjih letih, ki ni želel povedati imena, je bil vidno razkačen: »Prišel sem že ob pol osmih zjutraj. Bilo nas je deset in čakal sem do pol devetih, potem pa sem moral v službo. V tisti uri so sprejeli točno tri stranke. Zdaj spet čakam dobro uro, pa nič. Sem iz zasebnega sektorja in potrebujem dokument. Naj mi dajo neko potrdilo o stavki, da ga lahko pokažem šefu, da mi da prost dan. Potem si lahko prinesem pručko in čakam ves dan, če bo treba.«

Čakajoča gospa s hčerko ga je delno podprla: »Pa saj gredo na roke. Meni so prejšnji mesec uredili dve stvari naenkrat, čeprav bi lahko samo eno. Ampak zdaj sem v stiski. Hčerki je potekla veljavnost osebne izkaznice. Ima maturo in v ponedeljek je ne bo mogla opravljati brez veljavnega osebnega dokumenta. Ne vem, kaj naj: naj v ponedeljek vzamem dopust, da bova šli kam izven Ljubljane?« se je spraševala gospa, ki sicer tudi sama dela v javnem sektorju: »Delo v javnem sektorju si izbereš. Skrb in servis za ljudi bi morala biti na prvem mestu.«