Razprava o izzivih in rešitvah za preživetje podeželja se je osredotočila na vidik generacijske prenove in na demografske izzive. Gre za Slovenijo zelo pomembno temo, saj je 87 odstotkov njenega območja podeželskega značaja, kjer živi 75 odstotkov vsega prebivalstva, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrica Mateja Čalušić je poudarila pomen skupne kmetijske politike za razvoj podeželja ob hkratni potrebi po usklajenosti z drugimi politikami EU. »Ključno je, da so politike EU usmerjene v trajnostni razvoj, nudijo podporo za družbeno in gospodarsko blaginjo ter dolgoročno preživetje podeželja,« so njene besede povzeli na ministrstvu.

V razpravi o pomenu varovanja evropskih tradicij pridelave in predelave hrane se je Čalušić strinjala, da mora EU podpirati tradicionalne načine kmetovanja in s tem zagotavljati možnost samooskrbe, krepiti suverenost, prehransko varnost in neodvisnost pri proizvodnji hrane.

To je pomembno tudi z vidika ohranjanja kulturne raznolikosti, spodbujanja lokalnega gospodarstva, turizma ter trajnostnega kmetijstva in biotske raznovrstnosti, je ocenila in opozorila, da je treba pred uvedbo novih sistemov pridelave in predelave slediti previdnostnemu načelu, celovito oceniti varnostne parametre in primerljivost s klasično pridobljenimi pridelki ob upoštevanju potreb ljudi in živali po hranilih.

Ministrica je dejala še, da Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo v splošnem podpira sklepanje novih ter poglobitev in razširitev obstoječih trgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami. »Pri tem pa je ključna ohranitev proizvodnega potenciala evropskega kmetijstva,« je poudarila in spomnila na načela in usmeritve glede mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi, ki so zapisana v junija sprejetih sklepih o prihodnosti kmetijstva v EU.

Ministrica se je ob robu zasedanja srečala z avstrijskim zveznim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in upravljanje voda Norbertom Totschnigenom. Med drugim sta razpravljala o izzivih skupne kmetijske politike, trajnostnega razvoja, ekološkega semenarstva in upravljanja gozdov.

Čalušić se je srečala še z italijanskim kolegom Francescom Lollobrigido. Osrednja tema pogovora je bila skupna kmetijska politika. Ministra sta se strinjala, da je pomembno zagotoviti stabilen in predvidljiv podporni okvir, s katerim se bo lahko zagotavljalo pravične dohodke kmetov, spodbujalo zeleni prehod in ohranjalo konkurenčnost v kmetijstvu. Govorila sta tudi o sodelovanju na področju ribištva.