Kitajska sonda Chang'e-6 je na zadnji strani Lune pobrala za dva kilograma vzorcev tal, včeraj ponoči po našem času pa Luno že zapustila. Če bo pot nazaj na Zemljo uspešna, bo imelo človeštvo prvič v rokah vzorce kamnin in prahu z zadnje oziroma oddaljene strani Lune, ki je ves čas obrnjena stran od Zemlje in ji zato pogovorno rečejo tudi temna stran, čeprav tam prav tako sije sonce. Kitajska je edina država doslej, ki je s sondo sploh pristala na zadnji strani Lune, tokrat drugič.
Eden največjih kraterjev v sončnem sistemu
Pristanek tam je precej zahteven. Ker tam ni mogoča neposredna komunikacija z Zemljo, so pri Kitajski nacionalni vesoljski agenciji CNSA za pomoč pri upravljanju pri pristanku uporabili svoj relejni satelit Queqiao-2, ki so ga izstrelili letos in bo služil tudi prihodnjim lunarnim misijam. Zahteven je tudi teren, ki je na zadnji strani precej bolj neraven in grob, kar otežuje pristanek, dodatna težava pa so bile še visoke temperature zaradi sonca, je sporočila CNSA.
Pristanek je uspel, potem pa je sonda vzorce pridobila z dvema metodama – vrtanjem v tla ter pobiranjem kamenja z robotsko roko, tako da jih je lahko vzela z več lokacij, je poročal kitajski Global Times. Sonda z mini roverjem je pristala v ogromnem kraterju z imenom Južni tečaj-Aitken. Ta je eden največjih v sončnem sistemu sploh, premera 2500 kilometrov in globine tudi več kot osem kilometrov. Nastal je s trkom velikega objekta, pri čemer naj bi prišli na površje materiali iz globlje plasti Lune. Zato znanstveniki pričakujejo, da bo material drugačen od doslej pridobljenega s sprednje strani Lune in bi lahko pomagal pri razlagah nastanka osončja in planetov. Material bodo najprej preučili kitajski znanstveniki, nato tudi drugi.
Nacionalni ponos
Sonda je na Luni razvila tudi kitajsko zastavo, je poročal Global Times. Potem je vertikalno vzletela s površja proti orbiterju, ki je ves čas krožil okoli Lune in ki bo vzorce ponesel proti Zemlji. Pristajalni modul naj bi se na Zemljo vrnil okoli 25. junija s predvidenim pristankom v avtonomni pokrajini Notranja Mongolija. Vsa misija traja skupno 53 dni, v njej pa s svojimi instrumenti sodelujejo tudi Francija, Italija in Evropska vesoljska agencija.
Kitajski lunarni vesoljski program Chan'e, poimenovan po njihovi boginji Lune, za vnaprej predvideva polete za raziskavo naravnih virov na južnem tečaju leta 2026, za preučitev možnosti postavitve lunarne raziskovalne postaje (2028) ter nato polet s pristankom človeške posadke morda že do konca desetletja. V zasnovah je tudi postavitev postaje na Luni.
Vesoljski program je tudi ponos nacije. Podobno kot se ob vesoljskih poletih s Cape Canaverala na vzhodne obale Floride zgrnejo opazovalci, so prejšnji mesec v nebo strmele množice na obalah otoka Hainan, kjer leži vesoljsko izstrelišče Wenchang. Včeraj pa so bile na družbenih omrežjih hit fotografije z Lune, ki jih je objavila agencija CNSA.
