Julian Assange in ameriško pravosodno ministrstvo sta sklenila dogovor, ki ustanovitelju Wikileaksa po štirinajstih letih skrivanja, pripora in zapora odpira pot na prostost.
Včeraj je po navedbah njegove organizacije zapustil celico londonskega zapora Belmarsh, kjer je prebil več kot 1900 dni, ter odšel proti letališču Stanstead. Od tam je z zasebnim letalom poletel proti Severnim Marianskim otokom, ameriškemu teritoriju v Pacifiku, kjer ga čaka narok na sodišču, potem pa naj bi odletel domov v Avstralijo.
Julian Assange boards flight at London Stansted Airport at 5PM (BST) Monday June 24th. This is for everyone who worked for his freedom: thank you.#FreedJulianAssange pic.twitter.com/Pqp5pBAhSQ
— WikiLeaks (@wikileaks) June 25, 2024
Assange (52 let) je pristal na priznanje krivde po eni sami točki ameriške obtožnice, ki mu očita kaznivo dejanje zarote za pridobivanje in objavljanje zaupnih dokumentov o ameriški državni varnosti. Zdaj naj bi ga tako obsodili na 62 mesecev zapora, kar je čas, ki ga je preživel v britanskem priporu med pravno bitko proti izročitvi Združenim državam. Ta čas mu bodo všteli v kazen, torej se bo lahko vrnil domov. Dogovor mora potrditi še zvezni sodnik, narok pa je razpisan jutri zjutraj po lokalnem času na Severnih Marianskih otokih, ki ležijo severno od Avstralije.
Grozilo mu je do 175 let zapora
Assange je postal velik trn v peti ameriške vlade, vojske, diplomacije, obveščevalnih služb in politikov z objavami vrste odmevnih zaupnih dokumentov, od depeš zunanjega ministrstva do elektronske pošte Hillary Clinton. Vseh dokumentov naj bi bilo deset milijonov. Leta 2010 je Wikileaks objavil video, posnet na krovu ameriškega vojaškega helikopterja v Bagdadu, na katerem se vidi, kako so ubili več kot deset civilistov, tudi dva Reutersova novinarja.
Ameriška obtožnica proti Assangeu iz leta 2019 ima 18 točk z najvišjo mogočo kaznijo 175 let zapora. Njegovi odvetniki so trdili, da bi mu v primeru izročitve ZDA grozila kruta, morda tudi smrtna kazen. V dolgi ravni bitki se je zadnji korak zgodil prejšnji mesec, ko je britansko visoko sodišče ugodilo zahtevi njegovih odvetnikov po še eni pritožbi na izročitev ZDA, saj je ocenilo, da ameriška vlada ni podala zadostnih zagotovil, da bodo spoštovane Asangeove pravice, tudi do svobode govora. Ameriški predsednik Joe Biden pa je aprila dejal, da preučuje prošnjo Avstralije, naj prekine pregon Assangea. Za njegovo izpustitev se je zavzela vrsta znanih osebnosti in zagovornikov svobode govora.
Sedem let skrivanja na ambasadi
Asangeove pravne težave na tujem so se začele novembra 2010, kmalu po objavi omenjenega videa iz Iraka. Švedska je zanj izdala nalog za prijetje zaradi preiskave trditev o dejanjih zoper spolno nedotakljivost. Proti izročitvi se je v Londonu branil s prostosti ob plačilu varščine. Ko je pritožbo izgubil, pa se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v britanski prestolnici, kjer je dobil zatočišče, in tam preživel sedem let. V tem času se je poročil s svojo partnerko Stello, s katero imata dva otroka. Leta 2019 je Švedska umaknila tiralico, rekoč da je minilo preveč časa od domnevnih dejanj za verodostojno preiskavo. Ekvadorske oblasti pa so mu odrekle azil in britanske so ga iz veleposlaništva odpeljale. Najprej je bil obsojen na 50 tednov zapora zaradi kršenja pogojev branjenja s prostosti. Ko je kazen odslužil, pa so ga pridržali zaradi ameriške zahteve po izročitvi in zdaj kaže, da je tudi za primer pri koncu.
Preberite še >>> #portret Julian Assange, ustanovitelj WikiLeaksa, zapornik
