Skupina 24 poslancev SDS s prvopodpisano Jelko Godec je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine. Ker o njem odloča ves državni zbor, kjer ima prepričljivo večino koalicija, realne možnosti za njegov razpis ni. Edini učinek je zato zamik odločanja o priznanju, ki je bilo predvideno na današnji izredni seji. Poslanci bodo sicer opravili razpravo o sklepu vlade za priznanje, ne bodo pa o njem glasovali, saj mora DZ pred nadaljevanjem postopka najprej odločati o vloženi zahtevi za referendum, za kar pa mora po poslovniku počakati najmanj 30 dni. Koalicija ni navdušena nad vnovično referendumsko blokado stranke Janeza Janše, a se bo morala s situacijo sprijazniti. Ministrica za zunanje in evropske zadeve iz SD Tanja Fajon je takšen manever označila kot »zavlačevanje in nagajanje«.
Politolog dr. Marko Lovec izpostavlja, da zadnje dogajanje dodatno potrjuje, kako izrazit je pri vprašanju bližnjevzhodnega konflikta v Sloveniji notranjepolitični moment – stranke se pred evropskimi volitvami prerivajo za politične točke. Spomnimo namreč, da se je zaradi (ne)priznanja Palestine nedavno iskrilo tudi v koaliciji, potem ko se je slovenska vlada dalj časa obotavljala s to odločitvijo.
Evropski poslanec Milan Brglez iz SD je v intervjuju za Objektiv glede krivde za zavlačevanje s prstom pokazal tudi na kabinet premierja Roberta Goloba in njegovega svetovalca za zunanjo politiko Vojka Volka, poleg Levice pa je tudi Tanja Fajon v javnosti še prejšnji mesec poudarjala, da ne vidi razloga za odlašanje s priznanjem, potem ko so to napovedale Irska, Španija in Norveška, ki so to pozneje tudi storile. Brez obotavljajoče Slovenije. Zdaj pa je taisti koaliciji s političnim manevrom časovno »ponagajala« še največja opozicijska stranka. Kaj takšna situacija sporoča akterjem na mednarodnem političnem parketu? »To le še utrjuje mnenja tistih, ki na nas že nekaj časa gledajo kot na majhno državo, ki je ujeta v domačo polarizacijo,« ocenjuje Lovec.
Tanja Fajon o stopnjevanju političnega pritiska
Izredni profesor na katedri za mednarodne odnose na FDV pri političnem odzivanju na vojno v Gazi opozarja na dolgo premišljevanje vlade Roberta Goloba o tem, kdaj naj bi priznali Palestino, po drugi strani pa se sprašuje o (ne)smiselnosti »nagajanja« SDS. »Velik del javnosti podpira priznanje Palestine, oni pa se zdaj postavljajo kot tisti, ki želijo to odložiti, pri čemer bo rezultat na koncu z izjemo datuma potrditve odločitve enak. Gre za nagajanje, ki ne bo prineslo političnih točk. Prav tako ne vem, ali se lahko v tem vmesnem času v javnosti razvije kakovostna razprava.« Opozarja tudi na to, da gre pri slovenskem priznanju Palestine za bolj ali manj simbolno gesto, s čimer bi se Slovenija pridružila dvema tretjinama mednarodne skupnosti, ki že priznavata Palestino. Pri tem opozarja, da ima Slovenija še dovolj prostora za aktivnejši politični angažma na ravni EU in v varnostnem svetu Združenih narodov, ki bi ga morala bolje izkoristiti.
Priznanje palestinske države povečuje ugled Slovenije v svetu, je sicer na ponedeljkovi seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko, ki je razpravljal o predlogu vlade za priznanje Palestine, poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Izpostavila je še, da je priznanje Palestine dokončna potrditev dolgoletnega slovenskega stališča, da je trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav. V priznanju vidi tudi stopnjevanje političnega pritiska za čimprejšnji začetek mirovnega procesa, ki bo pripeljal do trajnega miru. V SDS po drugi strani trdijo, da vlada s sklepom za priznanje Palestine povzroča dolgoročno škodo Sloveniji, saj da s tem »podpira teroristično organizacijo Hamas«. Poleg tega imajo po oceni te stranke volilci pravico odločati o tako pomembnem zunanjepolitičnem vprašanju.
Nekdanji predsednik o prelomnosti trenutka
Ob različnih mnenjih, med drugim o primernosti trenutka in o tem, ali so za priznanje izpolnjeni mednarodnopravni pogoji, je sicer stališča na omenjeni seji predstavilo več mednarodnih pravnikov in diplomatov. Diplomat Tone Kajzer, predsednik strokovnega sveta SDS za zunanje zadeve, je spomnil, da danski parlament prejšnji teden ni podprl priznanja Palestine, in med argumenti za to navedel, da niso izpolnjeni mednarodnopravni pogoji, pri čemer je izpostavil montevidejsko konvencijo. »Priznanje da, ampak ali je zdaj pravi trenutek?« pa se je vprašal mednarodni pravnik in nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič ter opozoril, da bi bilo napačno, če bi priznanje izpadlo kot nagrada Hamasu.
Slovenija se lahko izkaže kot država, ki je razumela prelomnost trenutka in priznala Palestino kot državo, pa je nasprotno menil nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Izrazil je upanje, da bo DZ odločitev sprejel zdaj in da bo tako dal nov zagon slovenski zunanji politiki. Tudi upokojeni veleposlanik Roman Kirn je ocenil, da je na slovensko priznanje Palestine treba gledati v kontekstu. S tem dejanjem bomo namreč podprli napore tistih sil, ki si prizadevajo najti luč na koncu tunela. Mednarodna pravnica Vasilka Sancin pa je poudarila, da za dejanje priznanja, ki je politično vprašanje in politični akt, ne vidi nobene mednarodnopravne ovire. Dodala je, da je odgovornost vsake države sprejeti vse možne ukrepe, da bi preprečila nadaljevanje tovrstnih kršitev. Če je priznanje eden tovrstnih ukrepov, je zagotovo legitimno, je poudarila.
