Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da zavrže tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi izstavljenih kazni za ribolov v domnevno hrvaškem delu Piranskega zaliva. Slovenska politika je nad odločitvijo sodišča ogorčena in bo Hrvaško znova pozvala k izvršitvi arbitražne odločbe. Ribiči so razočarani, rekoč, da še nobeno sodišče ni prisodilo njim v prid.

Soglasna odločitev malega senata evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da se tožba slovenskih ribičev proti Hrvaški zavrže, je razburila slovensko politiko, odvetnico ribičev Majo Menard in ribiče same. Ti so lani na ESČP vložili pritožbe, da Hrvaška krši njihove pravice, ker jim izstavlja kazni za ribolov v delu Piranskega zaliva, ki ga je arbitražna razsodba prisodila Sloveniji. Ribiči so ocenjevali, da ne morejo biti kaznovani, ker v tem delu akvatorija ne velja hrvaška zakonodaja.

A je sodišče njihovo tožbo zavrnilo. Ker se ni moglo spuščati v presojo veljavnosti arbitražne razsodbe, saj za to ni pristojno, je presojalo zgolj kršitve evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. In ugotovilo, da ob različnih pogledih na potek meje v Piranskem zalivu na hrvaški strani velja sredinska črta v Piranskem zalivu. Zatorej je bila podmena ribičev, da ne bodo kaznovani, neutemeljena. Glede veljavnosti arbitražne odločbe in hrvaškega izstopa iz nje se niso opredeljevali, ker za to niso pristojni.

Hrvaški poziv k uresničitvi arbitražne razsodbe

ESČP je tožbo ribičev zato označilo za nedopustno in jo zavrglo. Ugotovilo je sicer, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka in izpodbijala veljavnost arbitražne odločbe, vendar je bil za sodišče ključen argument, da v hrvaškem pravu velja sredinska črta v Piranskem zalivu. Sodišče je poudarilo, da ta sklep ne posega v morebitna prizadevanja obeh držav članic, da bi z vsemi razpoložljivimi miroljubnimi sredstvi končali spor glede meje. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da si državi ne glede na vprašanje meje očitno prizadevata doseči sporazum, da bi njuni ribiči lahko prosto pluli in lovili v zadevnih morskih vodah.

Prav ta zadnji del razsodbe je sicer zanikal generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Rakovec. Državi ne vodita pogovorov o mejnem sporu, ker je bil ta z arbitražno razsodbo razrešen, meja na morju pa je določena s koordinatami.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić obžaluje odločitev sodišča, ki da je imelo priložnost pokazati, da so slovenskim ribičem kršene človekove pravice. Vendar ti sedaj ostajajo žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe, saj so kaznovani za ribolov v slovenskem morju, je ocenila.

Odločitev ESČP v ničemer ne vpliva na veljavnost arbitražne odločitve, je poudarila in napovedala, da bo Slovenija še naprej podpirala slovenske ribiče, Hrvaško pa poziva k uresničevanju arbitražne odločbe. Marko Rakovec je sicer še priznal, da je odločitev sodišča pričakovana v delu, ki se nanaša na vprašanje veljavnosti arbitražne razsodbe. »Preseneča pa razlaga sodišča, da naj bi bila po hrvaškem pravu meja začasno določena s hrvaškim pravilnikom o določitvi morskih območij. Vsi pa vemo, da Hrvaška meje na morju nima določene,« je dejal Rakovec. Prav zaradi tega pravilnika je sodišče ocenjevalo, da bi ribiči morali vedeti, da bi lahko bili kaznovani.

Preberite tudi: Po zavrženi tožbi slovenskih ribičev na ESČP: »Še nikoli ni bilo odločeno v naš prid.«

Menardova podvomila o legitimnosti sodišča

Še najostrejša je bila odvetnica ribičev Maja Menard, za katero je bila odločitev sodišča negativno presenečenje. Zaradi nje je celo podvomila o legitimnosti sodišča in veljavnosti evropske konvencije o človekovih pravicah, posledično pa tudi o veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države.

»Sodišče je v celoti sledilo hrvaški argumentaciji, ki je zadevo spremenila v ponovno odpiranje meddržavnega spora. ESČP je zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje. Na tej podlagi za sodišče državna meja sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso zakonito obsojeni tudi po hrvaškem pravu, ker to na predvidljiv način določa državno mejo,« je dejala Menardova. Ribiči so postavljeni v težak položaj, kršene so njihove pravice, evropsko sodišče celo obe državi, kljub doseženi arbitražni razsodbi, napoti na dogovor o določitvi meje.

Ribiči se bodo morali odločiti, ali se izkoristi priložnost in se za presojo primera zaprosi še veliki senat sodišča, ki sicer obravnava bolj kompleksne primere. »V odločbi je veliko nepravilnih dejstev in nepravilnih pravnih izpeljevanj. Po mojem bi o tej zadevi moral vnovič presojati veliki senat, ki bi vsaj v najslabšem primeru lahko bolje opredelil pravne podlage za takšno odločitev sodišča. Verjetnost za uspeh pa je druga stvar. Po statistiki gre veliki senat malokrat v vsebinsko drugačno odločitev, kot jo je sprejel mali senat,« je pojasnila Menardova.

Janja Hojnik: Pričakovala sem poziv Hrvaški

Po oceni strokovnjakinje za evropsko pravo dr. Janje Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru ni presenetljivo, da ESČP ni presojalo o arbitražni razsodbi. »Tudi sodišče EU je že dejalo, da ne bo presojalo o meji. Pričakovala sem sicer, da bo sodišče storilo korak naprej in dejalo, da ne eni ne drugi državljani ne smejo biti oškodovani v sporu. Pričakovala sem še, da bo sodišče Hrvaško pozvalo, naj ne kaznuje ribičev, dokler ne bo razrešen spor, ker ribiči za to niso nič krivi. Tega pa niso rekli,« je dejala Hojnikova in priznala, da je bila sodba kar trda.

»Ribiči so potegnili kratko v meddržavnem sporu, čeprav Slovenija sploh ne priznava, da spor obstaja. Evidentno pa je, da obstaja. Za Slovenijo je spor rešen, medtem ko Hrvaška tega ne priznava,« je še dejala Hojnikova in opozorila na dimenzijo mednarodnega prava, pod katerim je bilo ustanovljeno arbitražno sodišče. S pogledom na dogajanje v Gazi pa je dodala, da mednarodno pravo pogosto ni kaj dosti več kot politika.

Na vprašanje, ali je smiselno nadaljevati s pritožbo na veliki senat, sicer pravi, da je to odločitev ribičev in tudi države, ki za to daje finančna sredstva. »Mislim, da bi se tudi veliki senat izognil presoji učinkov arbitražne razsodbe,« je ocenila. Kot težavo je še izpostavila, da arbitražni sporazum ni določil načina razreševanja sporov, torej pristojnega sodišča, če ena stran razsodbe ne bo spoštovala. »To se ni določilo. A pristojno sodišče v primeru spora je določeno v vsaki avtorski in najemni pogodbi,« je dodala.