Pretekli teden je na Bledu potekal že 23. okoljski dan gospodarstva, ki ga s prisotnostjo številnih gostov in strokovnjakov organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Kot je v uvodnem govoru poudarila generalna direktorica zbornice, Vesna Nahtigal, je okolje ne glede na postulate trajnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU ter zahteve zelenega prehoda, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb.
Z izjemnimi izzivi se soočajo predvsem energetsko intenzivna podjetja, zlasti tista, ki proizvajajo materijale. Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska, cementna in druge industrije, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig, tega pa se v EU močno zavedajo.
Udeleženci so se seznanili s stanjem zraka v Sloveniji; Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka pri ARSO je predstavila rezultate meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki kažejo, da je zrak najbolj onesnažen z mikrodelci, ki so za zdravje najbolj škodljivi, zlasti pozimi v času kurilne sezone zaradi neurejenih individualnih kurišč. Na drugem mestu je izpostavila promet. Na tretjem sledi onesnaženje, ki ga zračni tokovi prinašajo z zahoda, predvsem iz Padske nižine. Udeleženci so poslušali tudi razpravo gospodarstvenikov na temo trajnosti in pogledali v direktivo o zelenem zavajanju ter kaj ta prinaša za podjetja. Dobršen del konference je bil posvečen nedavno sprejeti noveli zakona o varstvu okolja ZVO-2A, ki je na zakonski ravni posodobila poročanje obratovalnega monitoringa in izenačila mejne vrednosti izpustov za sosežigalnice in sežigalnice. Zakona se je z vidika evropskega prava dotaknila Ana Stanič, strokovnjakinja za mednarodno pravo in ustanoviteljica odvetniške pisarne E&A Law v Londonu.
Predavateljica je v predstavitvi, ki je potekalo online, poudarila, da je Slovenija s sprejemom novele ZVO-2A de facto izenačila dve tehnologiji, ki jih z vidika prava EU in BAT zaključkov ter tehnološke izvedbe ni mogoče enačiti. Neskladnost slovenske z evropsko zakonodajo je najbolj vidna v 18. členu zakona, ki govori o sosežigalnicah. Ta določa, da se na ravni emisijskih vrednosti določi najmanj toliko stroge vrednosti za sosežig, kot so tiste, ki veljajo za sežig. Opozorila je, da ta sprememba zakona ni usklajena z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so zakonsko urejena na ravni EU, t.i. IED direktiva, ki jo morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo. BAT zaključki, ki urejajo pravila delovanja, mejne vrednosti in številne druge podrobnosti so na ravni EU široko usklajena in veljajo samo za tisto industrijo, za katero so bili zaključki sprejeti. Ker predstavljajo prilogo direktivi, so avtomatično del slovenskega prava, zato takšna samostojna nacionalna vpeljava enostavno ni mogoča. Slovenija z zakonom, sicer uperjenim zoper edino cementarno v Sloveniji, Alpacem Cement, pravzaprav uvaja navzkrižno vpeljavo BAT zaključkov, kar je v nasprotju z IED direktivo in tudi BAT zaključki kot taki v uvodu navajajo, da ti določeni za sežig ne veljajo za cementarne. Ni pa to edino podjetje na katerega bodo te spremembe imele negativne vplive. Sloveniji je sicer dovoljeno, da sama sprejema pravila za strožje določene emisije, pod pogojem, da so za to izpolnjeni pogoji (ti morajo biti določeni na podlagi najboljše razpoložljive tehnologije za določeno industrijo, obveščena mora biti EK, spremembe pa morajo biti vpeljane ob načelu sorazmernosti). Stanič pravi, da ni še povsem jasno, kaj bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, bo pa morala Slovenija pripraviti pojasnilo za Evropsko komisijo, ki bo nato podala stališče.
Da slovensko gospodarstvo misli resno pri doseganju ciljev zelenega dogovora in trajnostne transformacije kažejo njihova dejanja in vlaganja. Bo pa za prehod potreben čas, denar in nenazadnje zakonske podlage, ki bodo podjetjem pomagale, ne pa jih omejevale. Trenutno že veljaven zakon o varstvu okolja pa z vzpostavljanjem pravil, ki veljajo samo v Sloveniji niža konkurenčnost gospodarstva in podjetja postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z mednarodnimi trgi.
Tudi Tone Kvasič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je spregovoril o novostih, ki jih pripravljajo na področju obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja v luči ZVO-2a. Povedal je, da pri poročanju rednega monitoringa po novem zakonu ne bo prihajalo do težav, bo pa problem nastal pri občasnih monitoringih, saj se izvajajo tudi za obdobje več let, kar bo pomenilo letno podvajanje dokumentacije do naslednjega monitoringa. Dnevna poročila o emisijah bodo morala biti poslana takoj, ko so na voljo in enkrat na mesec pošiljana tudi ministrstvu in občini, kar predstavlja velik obseg dokumentacije. Trenutno zakon ne opredeljuje, kdaj so meritve veljavne, zato bo to ministrstvo uredilo ločeno s pravilnikom. Gre za bistveno bolj obsežno poročanje, kot smo ga bili vajeni do sedaj, bo pa ministrstvo pravilnike pripravilo skladno z določbami zakona.
Na 23. Okoljskem dnevu gospodarstva je bila podeljena tudi nagrada Okoljska trajnostna menedžerka leta 2024, ki jo je prejela Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško. Nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Marko Homšak, ki je svojo kariero posvetil varstvu okolja v družbi Talum.
