Španski teniški junak je bil v wimbledonskem finalu po slabih dveh urah in pol s 6:2, 6:2 in 7:6 (4) boljši od Novaka Đokovića, ki je v 37. finalu turnirjev največje četverice trinajstič izgubil.
Sanjski wimbledonski moški finale med španskim teniškim igralcem Carlosom Alcarazom in Novakom Đokovićem je dobil prvi. Drugo leto zapored je v zadnjem dvoboju na osrednjem igrišču premagal Srba, tokrat celo brez izgubljenega niza s 6:2, 6:2 in 7:6 (4). Potem ko je v prvih dveh nizih potekal enosmerni promet z razliko v igrah 12:4 za Alcaraza, je bil bolj izenačen tretji niz, v katerem je bil poznejši zmagovalec pred velikim preizkusom. V deseti igri je imel namreč na svoj servis pri vodstvu s 40:0 tri zaključne žogice. Vse tri je zapravil, pri zadnji zgrešil lepo žogico. Zmagovalca tretjega niza je odločila podaljšana igra, v kateri Alcaraz ni kazal posledic zamujenih priložnosti. Hladnokrvno je zmagal s 7:4 ter se veselil četrte zmage na turnirjih največje četverice.
Statistika finala jasno kaže, kdo je bil boljši. V prvih dveh nizih je Alcaraz zadel več kot 60 odstotkov prvih servisov in v tretjem 55 ter imel več težav. Izjemen je bil pri vračanju začetnega udarca, saj je Đoković dobil le 40 odstotkov točk na svoj drugi servis. Na prvi servis je Đoković osvojil 66 odstotkov točk, španski mladenič kar 84 odstotkov. Španec je imel v statistiki 42 neubranljivih udarcev in naredil 24 neizsiljenih napak, razmerje Đokovića je bilo 26:25. Skupno je Alcaraz osvojil 109 točk, Đoković pa 87.
»Pri vodstvu s 40:0 v deseti igri tretjega niza sem vedel, da bom moral odigrati točko za zmago, ki mi je Novak gotovo ne bo podaril. Tega nisem storil, a si hkrati nisem ničesar očital. Skušal sem ostati osredotočen in se boriti do zadnje kaplje znoja. Podaljšano igro sem odigral zelo dobro, bil sem agresiven in natančen ter dosegel izjemen uspeh. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem podpornikom, brez katerih ne bi dosegal takšnih uspehov. Upam, da se bomo še velikokrat veselili turnirskih zmag na turnirjih za grand slam,« se je veselil novega velikega uspeha Carlos Alcaraz.
Novak Đoković je poraz sprejel gosposko. Poklonil se je tekmecu, ki pri 21 letih postavlja mejnike. Ponosen je bil na svoj deseti wimbledonski finale, ki ga je dosegel dober mesec po operaciji kolena. Ostaja pri sedmih zmagah. »V prvih dveh nizih nisem bil spodoben razviti igre, s katero bi bil konkurenčen izjemno razpoloženemu tekmecu. V tretjem nizu sem bil boljši, a ne dovolj, da bi dvoboj pripeljal v četrti niz. V tem trenutku sem razočaran nad porazom, a moram biti tudi ponosen na prehojeno pot v zadnjih tednih,« je povedal Novak Đoković, sporočil ženi Jeleni, da jo ljubi, ter se priklonil sinu in hčerki, ki mu vsak dan pričarata nasmeh na obraz. »Ne predstavljam si, da bi bil po koncu teniške kariere še teniški trener, toda otroka vsak dan bolj uživata v tej čudoviti igri. Sporočam jima, da bom našel dovolj energije tudi za drugo kariero, če bosta vztrajala. Še prej pa se bom posvetil svoji. Gremo naprej!« odločno pred vse bolj bližajočim se olimpijskim turnirjem sporoča Novak Đoković.